Oligarhija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Vrstica 18: Vrstica 18:
[[Kategorija:Vladavine]]
[[Kategorija:Vladavine]]
[[Kategorija:Oligarhija]]
[[Kategorija:Oligarhija]]
{{normativna kontrola}}

Redakcija: 14:50, 16. januar 2017

Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγον (olígon) - malo in ἄρχω (arkho) - vladati, je oblika vladavine, kjer je politična moč v rokah peščice ljudi. Običajno na podlagi sorodstvenih vezi (tradicije), bogastva ali vojaške moči.

Oligarhija se lahko razvije iz monarhije, ko skupina posameznikov prisili monarha k delitvi oblasti. Znan tak primer je, ko je skupina angleških plemičev od Ivana Brez dežele izsilila podpis Velike listina svoboščin, ki je močno omejila pravice kraljev. Pogostejši pa je obraten proces, kjer posameznik znotraj te peščice sčasoma prevlada. Na ta način je nastala večina evropskih monarhij v srednjem veku.

Tudi t.i. predstavniške, parlamentarne ipd. "demokracije" so v praksi neprimerno bližje oligarhiji kot demokraciji. Uporaba izraza demokracija je pri teh poimenovanjih oblik vladavin dejansko zlorabljana in zavajajoča. Ljudi namreč odvrača od ideje demokracije in jih usmerja v smeri avtokracije - razen na začetku, kadar zamenja avtokratično ali bolj oligarhično vladavino. In sicer zaradi slabih izkušenj ljudi z odsotnostjo in zlorabljanjem možnosti uporabe demokratičnih oblik so-odločanja.

V zgodovini človeštva dejansko še ni bilo politične ureditve oz. vladavine, ki bi se upravičeno imenovala demokracija (vladavina ljudstva), ampak so bile le bolj ali manj oligarhične ali avtokratične.[navedi vir]

Glej tudi

Zunanje povezave