Galicija

Za druge pomene glej Galicija (razločitev).

Zemljevid Galicije leta 1914

Galicija (poljsko Galicja, Halicz, ukrajinsko Галичина́) je stara poljska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki se razprostira v Poljsko in Ukrajino.

Galicija meri 79.215 km², v njej živi preko 11 milijonov prebivalcev, predvsem Poljakov, Ukrajincev, Judov in drugih. Na zahodu Galicijo omejuje zgornji tok reke Visle, proti vzhodu pa polagoma prehaja v Ukrajino in Bukovino. Reka San jo deli na zahodno Galicijo, ki spada k Poljski in na vzhodno Galicijo, ki spada k Ukrajini. Glavne reke so: gornji tokovi Visle, Buga, Dnestra in Pruta. V tej prehodni pokrajini med »Zahodom« in »Vzhodom« stojijo zgodovinsko pomembna mesta, kot so: Krakov, Lvov (Lviv), Przemysl in Tarnow.

Zgodovina

Slovani so se v Galiciji pričeli naseljevati med 5. in 6. stoletjem. Od 10. do 14. stoletja so zaradi nasprotij potekali boji med poljskimi in kijevskimi knezi. Leta 1386 je Galicija pripadla Poljski, 1772, po prvi delitvi Poljske med Rusijo, Avstrijo in Prusijo, pa je prešla v posest Avstrije, vse do leta 1918, z imenom Galicija in Lodomerija. Med 1. svetovno vojno so potekali hudi spopadi med avstrijsko in rusko vojsko (npr. bitka za Przemyśl). Galicija je tako postala pokrajina, kjer je padlo ogromno slovenskih vojakov. Leta 1918 je znova prešla v obnovljeno Poljsko. Ko so Vzhodno Galicijo 1. novembra 1939 priključili k Sovjetski zvezi, je postala del Ukrajinske SSR z glavnim mestom Lvovom.