Churriguerizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 18:59, 9. januar 2017

Churrigueresque je španski baročni dekorativni slog izdelave kiparskega arhitekturnega okrasja, ki je nastal kot način štukaturne dekoracije v Španiji v poznem 17. stoletju in je bil uporabljan do približno leta 1750. Zaznamuje ga skrajna, ekspresivna in načičkana dekoracija, ki jo običajno najdemo ob vhodu na glavnem pročelju zgradbe.

Izvor

Slog je poimenovan po arhitektu in kiparju José de Benito Churriguera (1665-1725), ki se je rodil v Madridu v katalonski družini (prvotno imenovani Xoriguera). Delal je predvsem v Madridu in Salamanci in izvor sloga našel pri arhitektu in kiparju imenom Alonso Cano, ki je oblikoval fasado katedrale v Granadi leta 1667.

Zelo izpopolnjen predhodnik sloga (zgodnje 15. stoletje) je viden v kartuziji v Pavii, Italija, vendar je kiparski okras na fasadi še vedno v italijanskem racionalnem slogu. Churrigueresque slog nagovarja čezmerno geometrijo in ima bolj verjetne predhodnike v mavrski arhitekturi ali Mudéjar arhitekturi, ki je ostala v južni in osrednji Španiji. Notranje stropne štukature na primer v Alcázar de los Reyes Cristianos v Granadi v Španiji, so zelo na drobno okrašene.

Razvoj

Razvoj sloga je šel skozi tri faze. Med letoma 1680 in 1720 Churriguera popularizira Guarino Guarini in je mešanica salomonskih stolpcev in kompozitnih redov, znanih kot »vrhovni red«. Med letoma 1720 in 1760 so bili churriguereskni stebri ali estipite v obliki narobe obrnjenega stožca ali obeliska, uveljavljeni kot osrednji element ornamentike. V letih 1760-1780 je prišlo do postopnega premika zanimanja stran od zavitega gibanja in pretiranega okraševanja, proti neoklasičnem ravnotežju in treznosti.

Med vrhunce sloga sodi notranjost kartuzije v Granadi. Tukaj se vidijo nekatere izmed najbolj impresivnih kombinacij prostora in svetlobe v Evropi 18. stoletja. Obsega kiparstvo in arhitekturo. Narciso Tome je dosegel presenetljive učinke chiaroscuro v katedrali v Toledu. Morda je oblika najbolj vizualno omamna v mehiškem slogu Churrigueresque iz sredine 18. stoletja mojstra Lorenza Rodrigueza, katerega mojstrovina je Sagrario Metropolitano (1749-1769) v Ciudad de Mexico v Novi Španiji (danes Mehika).

Španija

Prvi Churriguera je bil José de Benito Churriguera (1665-1725), ki se je izučil za mizarja oltarjev ter izdelal nekatera zelo pomembna dela za cerkve v Salamanci, Madridu, Valladolidu in drugih mestih v Španiji. Nekatera ohranjena dela v Španiji so:

Oltar v samostanu San Esteban v Salamanci
Mesto Nuevo Baztán (cerkev San Francisco Javier in Goyeneche Palace)
Kor Nove katedrale v Salamanci
Plaza Mayor v Salamanci
Capilla de la Vera Cruz v Salamanci
Kolegij Calatrava v Salamanci

Mehika

V Mehiki so mojstrovine Churriguerizem sloga:

katedrala bazilika Zacatecas v mestu Zacatecas,
župna cerkev Santa Prisca, ki se nahaja v Taxco, zvezna država Guerrero.
Parroquia Antigua v Salamanci, Guanajuato, izdelana 24. avgusta 1603 in končana v letu 1690, s Churriguereskno fasado leta 1740.
Oltar v cerkvi San Francisco Javier (Narodni muzej Viceroyalty) v Tepotzotlán, zvezna država Mehika, skupaj s fasado, eden najpomembnejših baročnih churriguereskih del, ki so jih v Novi Španiji izvedli jezuiti.
Oltar de los Reyes Mestne metropolitanske katedrale Ciudad de Mexico in pročelje Sagrario Metropolitano, ki se stika s to katedralo.

Oživitev Churriguerizma

Churriguerizem kot dekorativni slog je bil uporabljen v španski kolonialni arhitekturi na pomembnih kolonialnih mestnih stavbah v novem svetu. Slog je užival preporod z arhitektoma Bertramom Goodhuejem in Carletonom Winslowom starejšim, ki sta študirala španske kolonialne churriguerizemske in plateresco ornamente v Mehiki, da bi jih uporabila pri oblikovanju deta stavbe v Balboa Park v San Diegu v Kaliforniji leta 1915, na razstavi Panama - California Exposition. Razstava je popularizirala uporabo španskih kolonialnih arhitekturnih slogov v Združenih državah Amerike.

Viri

Pevsner, Fleming and Honour, The Penguin Dictionary of Architecture, Penguin Books, Middlesex, England, 1983
Kelemen, Pal, Baroque and Rococo in Latin America, Dover Publications Inc., New York, volumes I and II, 1967

@@ Vrstica 12: / Vrstica 12: @@
 Razvoj sloga je šel skozi tri faze. Med letoma 1680 in 1720 Churriguera popularizira Guarino Guarini in je mešanica salomonskih stolpcev in kompozitnih redov, znanih kot »vrhovni red«. Med letoma 1720 in 1760 so bili churriguereskni stebri ali estipite v obliki narobe obrnjenega stožca ali [[obelisk]]a, uveljavljeni kot osrednji element ornamentike. V letih 1760-1780 je prišlo do postopnega premika zanimanja stran od zavitega gibanja in pretiranega okraševanja, proti neoklasičnem ravnotežju in treznosti.
-Med vrhunce sloga sodi notranjost kartuzije v Granadi. Tukaj se vidijo nekatere izmed najbolj impresivnih kombinacij prostora in svetlobe v Evropi 18. stoletja. Obsega kiparstvo in arhitekturo. Narciso Tome je dosegel presenetljive učinke [[chiaroscuro]] v v [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|katedrali]] v [[Toledo|Toled]]u. Morda je oblika najbolj vizualno omamna v mehiškem slogu ''Churrigueresque'' iz sredine 18. stoletja mojstra Lorenza Rodrigueza, katerega mojstrovina je ''Sagrario Metropolitano'' (1749-1769) v [[Ciudad de Mexico]] v Novi Španiji (danes [[Mehika]]).
+Med vrhunce sloga sodi notranjost kartuzije v Granadi. Tukaj se vidijo nekatere izmed najbolj impresivnih kombinacij prostora in svetlobe v Evropi 18. stoletja. Obsega kiparstvo in arhitekturo. Narciso Tome je dosegel presenetljive učinke [[chiaroscuro]] v [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|katedrali]] v [[Toledo|Toled]]u. Morda je oblika najbolj vizualno omamna v mehiškem slogu ''Churrigueresque'' iz sredine 18. stoletja mojstra Lorenza Rodrigueza, katerega mojstrovina je ''Sagrario Metropolitano'' (1749-1769) v [[Ciudad de Mexico]] v Novi Španiji (danes [[Mehika]]).
 == Španija ==