Ajdovščina: Razlika med redakcijama
| Vrstica 62: | Vrstica 62: | ||
== Znani Ajdovci == |
== Znani Ajdovci == |
||
V Ajdovščini so se rodili slikarja [[Anton Cebej]] in [[Veno Pilon]], zdravnik in pisatelj [[Danilo Lokar]], naravoslovni zbiratelj [[Anton Bianchi]] ter zgodovinar [[Martin Bavčer]]. |
V kurci Ajdovščini so se rodili slikarja [[Anton Cebej]] in [[Veno Pilon]], zdravnik in pisatelj [[Danilo Lokar]], naravoslovni zbiratelj [[Anton Bianchi]] ter zgodovinar [[Martin Bavčer]]. |
||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 21:32, 4. januar 2017
Ajdovščina | |
|---|---|
 | |
  Ajdovščina Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°53′14.6″N 13°54′5.2″E / 45.887389°N 13.901444°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Ajdovščina |
| Površina | |
| • Skupno | 7,0 km2 |
| Nadm. višina | 106,1 m |
| Prebivalstvo (2016)[1] | |
| • Skupno | 6.665 |
| • Gostota | 950 preb./km2 |
| Demonim | aidussinesi |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 5270 Ajdovščina |
| Zemljevidi | |
Ajdovščina - Mestno jedro | |
| Lega | ob sotočju potokov Hublja in Lokavščka Občina Ajdovščina |
| RKD št. | 1562 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 8. april 1987 |
Ajdovščina je mesto v osrednjem delu Vipavske doline v občini Ajdovščina.
Lega in značilnosti naselja
Ajdovščina leži ob sotočju potokov Hublja in Lokavščka, na stiku nasutega Ajdovskega polja in flišnega pobočja pod Goro (Sinji vrh, 1002 metra). Srednja nadmorska višina mesta je 106 metrov. Naselje je sedež občine Ajdovščina.
Središče mesta, Lavričev trg, je sredi starega mestnega jedra. Cerkev Župnije Ajdovščina je posvečena Janezu Krstniku, v njej so Cebejeve slike. Severno od cerkve so Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina in športni center Police, južno pa avtobusna in železniška postaja.
Na vzhodni strani Hublja je mestni predel (in župnija) Šturje, nekdaj samostojna vas, kjer je cerkev svetega Jurija s slikami Matevža Langusa in Toneta Kralja. Tu je tudi Lavričeva knjižnica Ajdovščina. To je predvsem stanovanjski predel, gostota poselitve je največja v soseski Ribnik, kjer stoji tudi Osnovna šola Šturje Ajdovščina.
Ob kraških izvirih Hublja je zajetje za območni vodovod. V bližini Športnega parka Pale stojita hidroelektrarna in Hostel Ajdovščina, tu se začne 3100 m dolga Naravoslovna učna pot Ajdovščina.
Industrijski obrati se nahajajo pretežno v južnem delu mesta (Mlinotest, Tekstina, Fructal, Incom, Bia Separations, Petrič). Sredi Ajdovskega polja ob Hublju je čistilna naprava za industrijske in mestne odplake. Na zahodnem robu mesta so pokopališče, športni stadion in Letališče Ajdovščina. Nasproti letališča je obrtna cona, kjer ima sedež podjetje Pipistrel.
Zgodovina
Mesto se je razvilo ob cesti Razdrto - Nova Gorica ob odcepih v Idrijo, na Predmejo, na Ustje ter mimo Vipavskega Križa v Štanjel. Od leta 1902 je z železnico povezana z Gorico.
Stari Rimljani so v času Rimskega imperija na območju današnjega naselja okrog leta 270 začeli graditi utrjen vojaški tabor s štirinajstimi obrambnimi stolpi, imenovan Castrum Ad Fluvium Frigidum (Utrdba ob mrzli reki), ki je služil kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Pri Vrhpolju v bližini je leta 394 potekala bitka pri Mrzli reki med Teodozijem I. in Evgenijem. Leta 451 je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo postojanko porušil.
Ob preseljevanju narodov so preko Vipavske doline na jug prehajali Huni, Vzhodni Goti in Langobardi, nato pa še Slovani, ki so se tod naselili.
Do leta 1945 so današnji Ajdovščini gospodovali še: oglejski patriarhi, goriški grofje, Beneška republika, Habsburžani in Italijani. Kraji so v 15. stoletju trpeli tudi zaradi vdorov Turkov.
Naselje se ponovno omenja šele leta 1507, ko naj bi ji je Maksimilijan I. dal trške pravice. Znotraj antičnega obzidja je nastalo značilno srednjeveško mesto. Razcvet kraja se je začel, ko so zgradili cesto iz Logatca čez Hrušico in leta 1664 še kamniti most, ki je povezal deželi Kranjsko in Goriško, meja med njima je namreč potekala po Hublju. V 16. stoletju se je začel razvoj fužinarstva, ki je s prekinitvami trajal do leta 1909. V naselju je bilo še veliko drugih obratov (žage, strojarne, tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna ...), iz katerih se je razvila današnja industrija.
V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada po 2. svetovni vojni. V spomin na ta dogodek slavi občina Ajdovščina svoj praznik.
Znani Ajdovci
V kurci Ajdovščini so se rodili slikarja Anton Cebej in Veno Pilon, zdravnik in pisatelj Danilo Lokar, naravoslovni zbiratelj Anton Bianchi ter zgodovinar Martin Bavčer.
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1562«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Zunanje povezave
- Turistično informacijski center Ajdovščina
- Ajdovščina, Spletne strani v Ajdovščini.
| Naselja | Administrativno središče: Ajdovščina
|  |
|---|---|---|
| Znamenitosti | ||
| Osebnosti | ||