Labirint: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Redakcija 4738045 uporabnika JanaVaupo (pogovor) razveljavljena - ta vsebina spada na naslov Labirint (roman) |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Labyrinth 29 by Toni Pecoraro.jpg|thumb|left|Labirint]] |
|||
Roman '''''Labirint''''' (1979) [[Nada Matičič|Nade Matičič]] je šolski roman o življenju mladine, njihovih staršev in profesorjev. |
|||
[[Slika:HK Advents-Labyrinth 14122013 100sec.ogg|thumb|thumbtime=84|Adventni labirint iz sveč]] |
|||
'''Labirint''' ali '''blodnjak''' se lahko nanaša na sklop zapletenih hodnikov ali drugih ovir v naravi ali na vajo, natisnjeno na [[papir]]. |
|||
Slednji je [[motorika|grafomotorična aktivnost]], namenjena predvsem otrokom, saj postavlja temelje za učenje lepe pisave. Otrok se nauči upravljati s pisalom in ga pravilno usmerjati. |
|||
= Vsebina = |
|||
Dogajanje teče v vzporednih zgodbah profesorice slovenščine, Ane Malovrh, in dijakinje četrtega letnika gimnazije, Jasne Andolšek. Velik del gimnazijske mladine je nekonformno usmerjen. Za stiske in težave mladih je kriva potrošniška družba (materialne dobrine in značajski kalupi). Krivi pa so tudi pedagogi, saj so med plemenitimi in prizadevnimi tudi spletkarski in povzpetniški. |
|||
Z reševanjem labirintov vadimo tudi prostorsko koordinacijo. Cilj labirinta je s [[pisalo]]m označiti pot od začetne točke do izhoda. Vaja temelji na metodi poskusov in napak. |
|||
Ana se zavzema za skrbnejšo in natančno rabo jezika, opozarja na pomanjkljivosti šolskega sistema. Ana se je naveličala pedagoškega poklica, saj meni, da mladih več ne navdihuje in da je pri vzgoji dijakov naredila več napak: učenci so se psihično znašali nad njo, pisali po zidovih, da jo bodo ubili in podobno. Šolski sistem je zid, preko katerega kot pedagog ne more in ne sme, zato čuti nemoč. O težavah se je lahko pogovarjala samo s profesorico Tanjo, ki jo imenuje Sončnica. Ozračje pedagoškega dela označi kot ''labirint samomučenja in sumničenj''. Tudi na zasebnem področju ima smolo s partnerji, po šestih letih razmerja je čutila vedno večjo odtujenost do partnerja. Zaljubila se je v profesorja Jerneja Kovača, ki pa ga odvrne od sebe zaradi neodločnosti. |
|||
| ⚫ | |||
17-letna dijakinja Jasna se nad družbo zgraža, meni, da ima napačne vrednote in da so za zgled samo mladim. Njena družina jo venomer opozarja na napake, ki jih počne in za vse to krivi teto Lucijo, ki je bolj svobodnjaška in Jasno vzgaja v odprtem duhu, brez prepovedi. Starša sta konformista, kar sta želela tudi od Jasne, ki pa se s tem ni mogla nikoli sprijazniti. Spoznala se je z učiteljem Mrakom, ki jo zapelje in ji ponudi boljši položaj v družbi. Jasna hodi na njegove seanse s klavirjem, kjer jo posili. Zanosi in naredi splav. To je naredil tudi njeni sošolki Pii. Po daljšem premisleku sta se odločili, da vse povesta ravnatelju, ki pa ni ukrepal. Padli sta pri treh predmetih pri učitelju Mraku, saj je bil ravnatelj na njegovi strani. |
|||
* [http://www.piki.si/labirinti.htm Otroški portal PIKI: Labirinti] |
|||
| ⚫ | |||
Jasna se je spraševala, zakaj jo še sploh obiskuje. Profesorji so hitre jeze, dijakom ne znajo prisluhniti, ne pogovarjajo se o življenju in med seboj so kakor tujci. Počutila se je osamljeno, nihče je ni jemal resno, tudi s profesorico Ano je imela na začetku težave, ampak je edino njej lahko zaupala svoje poglede na smrt, minevanje, nevidnost v družbi in osamljenost. Ana je Jasno imenovala ''goflja'', na začetku je namreč o njej imela drugačno mnenje kot na koncu četrtega letnika, ko je ugotovila, da imata podoben pogled na svet. |
|||
Jasna je naredila samomor zaradi stisk, ki so v njej rasle že od majhnih nog. Starši je niso podpirali, sramovali se je, bolela jo je slaba izkušnja v ljubezni z Damijanom. Po njeni smrti so objavili zapiske z naslovom ''Zapiski Jasne Andolškove''. Tam je svojo stisko razložila in pomagala Ani preboleti odpor do pedagoškega dela, vlila ji je upanje in moč, da vztraja in skuša spremeniti, kar se pač da. |
|||
= Kritike = |
|||
"V romanu tudi ni moč prezreti avtoričine osebne zavzetosti, kar je gotovo plod njenih osebnih izkušenj. Prav zato, ker izhaja iz osebnih izkušenj, pa je roman prepričljiv." (Ščavničar, U. 1995: 88) |
|||
"Čeprav Matičičeva v tem romanu najde med dijaki kar precej svetlih izjem, ne bi mogli reči, da razume stiske sodobne mladine, zato si večkrat pomaga z bujnim fabuliranjem, ki jo zavede na rob prepričljivosti." (Debeljak, D. 1983: 37) |
|||
"Čeprav se pisateljica spopada z nadvse aktualnimi problemi, ostaja nazadnje samo črno-bela razdelitev učencev: na eni strani kulturno razgledani in pogumni, na drugi strani pa brezbrižna večina, produkt potrošniške mrzlice." (Debeljak, D. 1983: 37) |
|||
| ⚫ | |||
* Dragica Debeljak, Pripovedna proza Nade Matičičeve: Diplomsko delo. Ljubljana, 1983. |
|||
* Urška Ščavničar, [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1040386574335251&rec=1&sid=4/ Romaneskni opus Nade Matičič: Diplomsko delo.] Ljubljana, 1995. |
|||
[[Kategorija:Knjige leta 1979]] |
|||
[[Kategorija:Nada Matičič]] |
|||
[[Kategorija:Slovenski romani]] |
|||
[[Kategorija:Wikiprojekt]] |
|||
| ⚫ | |||
Redakcija: 18:29, 3. januar 2017
Labirint ali blodnjak se lahko nanaša na sklop zapletenih hodnikov ali drugih ovir v naravi ali na vajo, natisnjeno na papir.
Slednji je grafomotorična aktivnost, namenjena predvsem otrokom, saj postavlja temelje za učenje lepe pisave. Otrok se nauči upravljati s pisalom in ga pravilno usmerjati.
Z reševanjem labirintov vadimo tudi prostorsko koordinacijo. Cilj labirinta je s pisalom označiti pot od začetne točke do izhoda. Vaja temelji na metodi poskusov in napak.