Albert Ball: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 32: Vrstica 32:
Najraje je letal sam, brez čelade, da mu je »veter mršil lase«, kot je sam opravičujoče dejal. Nekega dne je osramotil pet nemških letalcev, ki so ga dobili v precep oz. past. Junaško se je boril do konca, ko pa mu je zmanjkalo streliva je skoval mojstrsko ukano. Odsvedral je proti tlom, kot da so ga Nemci zadeli in namerno "nerodno" pristal na nekem bližnjem travniku a s še vedno delujočim motorjem. Trije Nemci so odleteli na njihovo letališče sporočit, da so ujeli največjega angleškega asa. Dva Nemca pa sta pristala blizu njegovega letala, zlezla iz kabin ter se mu približala. Tedaj je Ball dodal plin, vzletel in odletel brez ene same praske nazaj na domače letališče. Ta dogodek je omenjen tudi v spominih tistih zbeganih in popolnoma osramočenih nemških pilotov in je v RAF-u postal legendaren. Ball je s tem dokazal, da ni bil le velik borec ampak je znal v odločilnih trenutkih tudi uporabiti svojo pamet.
Najraje je letal sam, brez čelade, da mu je »veter mršil lase«, kot je sam opravičujoče dejal. Nekega dne je osramotil pet nemških letalcev, ki so ga dobili v precep oz. past. Junaško se je boril do konca, ko pa mu je zmanjkalo streliva je skoval mojstrsko ukano. Odsvedral je proti tlom, kot da so ga Nemci zadeli in namerno "nerodno" pristal na nekem bližnjem travniku a s še vedno delujočim motorjem. Trije Nemci so odleteli na njihovo letališče sporočit, da so ujeli največjega angleškega asa. Dva Nemca pa sta pristala blizu njegovega letala, zlezla iz kabin ter se mu približala. Tedaj je Ball dodal plin, vzletel in odletel brez ene same praske nazaj na domače letališče. Ta dogodek je omenjen tudi v spominih tistih zbeganih in popolnoma osramočenih nemških pilotov in je v RAF-u postal legendaren. Ball je s tem dokazal, da ni bil le velik borec ampak je znal v odločilnih trenutkih tudi uporabiti svojo pamet.


Izpilil je neki skorajda samomorilski manever, ki si ga ni upal posnemati nihče. Nemškemu pilotu je namenoma dovolil, da se mu je približal od zadaj. Imel je namreč nadnaravni občutek, kdaj bo Nemec začel streljati. Tik pred tem pa se je strmo vzpel, zaokorožil za Nemca in ga z dobro merjenim rafalom poslal na tla. Njegova druga uspešna taktika pa je bila napad od spodaj. Nemcu se je približal od spodaj, potegnil Lewisovo strojnico na zgornjem krilu k sebi in od spodaj poslal v Nemca smrten rafal. Nemški pilot se največkrat sploh ni zavedel nevarnosti in v večini primerov ni izstrelil niti enega samega naboja. To sicer ni bilo v angleškem "športnem duhu" (''"unsportmanlike"''), je bilo pa zelo učinkovito. Podobno taktiko je uporabljal tudi "rdeči baron". Tretji njegov manever je bil, da je poletel čelno proti Nemcu, meneč, da bo nasprotnik prej zavil vstran. Ta zmeraj tudi je, tistih nekaj sekund izpostavljanja pa je bilo za Balla dovolj, da je sprožil smrtni rafal..
Izpilil je neki skorajda samomorilski manever, ki si ga ni upal posnemati nihče. Nemškemu pilotu je namenoma dovolil, da se mu je približal od zadaj. Imel je namreč nadnaravni občutek, kdaj bo Nemec začel streljati. Tik pred tem pa se je strmo vzpel, zaokorožil za Nemca in ga z dobro merjenim rafalom poslal na tla. Njegova druga uspešna taktika pa je bila napad od spodaj. Nemcu se je približal od spodaj, potegnil Lewisovo strojnico na zgornjem krilu k sebi in od spodaj poslal v Nemca smrten rafal. Nemški pilot se največkrat sploh ni zavedel nevarnosti in v večini primerov ni izstrelil niti enega samega naboja. To sicer ni bilo v angleškem "športnem duhu" (''"unsportmanlike"''), je bilo pa zelo učinkovito. Podobno taktiko je uporabljal tudi "rdeči baron". Tretji njegov manever je bil, da je poletel čelno proti Nemcu, meneč, da bo nasprotnik prej zavil vstran. Ta zmeraj tudi je, tistih nekaj sekund izpostavljanja pa je bilo za Balla dovolj, da je sprožil smrtni rafal.


Ball se je med dopustom v Angliji zgodaj leta 1917 spoprijateljil z Jamesom McCuddenom. Ta je sicer zelo občudoval njegovo hrabrost in drznost, a posnemal ga ni. Je pa preizkusil Ballovo metodo streljanja s strojnico od spodaj. Kasneje je izjavil, da je "streljanje z eno roko in hkrati pilotiranje letala z drugo roko že meji na umetnost". Približno v tem času je Ball v Londonu srečal, takrat še neznanega novinca, kasnejšega prvega kanadskega letalskega asa Williama Averya "Billya" Bishopa. Dogovarjala sta se za skupne akcije, a do tega ni prišlo zaradi Ballove prezgodnje smrti.
Ball se je med dopustom v Angliji zgodaj leta 1917 spoprijateljil z Jamesom McCuddenom. Ta je sicer zelo občudoval njegovo hrabrost in drznost, a posnemal ga ni. Je pa preizkusil Ballovo metodo streljanja s strojnico od spodaj. Kasneje je izjavil, da je "streljanje z eno roko in hkrati pilotiranje letala z drugo roko že meji na umetnost". Približno v tem času je Ball v Londonu srečal, takrat še neznanega novinca, kasnejšega prvega kanadskega letalskega asa Williama Averya "Billya" Bishopa. Dogovarjala sta se za skupne akcije, a do tega ni prišlo zaradi Ballove prezgodnje smrti.


25. marca 1917 je Ball spoznal 18-letno Floro Young in se z njo 5. aprila že zaročil. Sam jo je z letalom popeljal na njen "zračni krst". Punco je moral povsem očarati. Kot vidimo, do ušes zaljubljeni Albert, kot vedno ni tratil časa.
25. marca 1917 je Ball spoznal 18-letno Floro Young in se z njo 5. aprila že zaročil. Sam jo je z letalom popeljal na njen "zračni krst". Punco je moral povsem očarati. Kot vidimo do ušes zaljubljeni Albert, kot vedno, ni tratil časa.


Nazadnje je Albert Ball letel na angleškem letalu RAF S.E. 5a, ki pa ga ni preveč maral. Imenoval ga je ''"dud"'' (malovredno ali neuporabno stvar). Veliko bolj so mu bili všeč sila gibčni francoski Nieuporti, ki pa so imeli zelo grdo razvado, da se jim je pri strmoglavljanjih ali v tesnih zavojih rado odlomilo ozko spodnje krilo. Kriv je bil V-opornik, ki je spodnje krilo opiral le na enem mestu (''"flutter"''). Kljub temu je Ball smel obdržati svojega "starega" Nieuporta 17 (B1522) za samostojne lete, za skupinske pa je moral uporabljati "nepriljubljeni" S.E. 5a. Pisno dovoljenje za uporabo Nieuporta je dobil od samega (takrat še) generala Trencharda. S.E. 5a je bil manj gibčen od Nieuportov, a je bil hitrejši in je strmoglavljal in izvajal akrobacije brez težav. Motor S.E. 5a znamke Hispano-Suiza je v daljšem hrbtnem letu rado "zalilo" in takrat je motor odpovedal. Ravno to bi lahko bil vzrok Ballove smrti. Angleži še danes zagovarjajo teorijo o "odpovedi motorja Ballovega letala".
Nazadnje je Albert Ball letel na angleškem letalu RAF S.E. 5a, ki pa ga ni preveč maral. Imenoval ga je ''"dud"'' (malovredno ali neuporabno stvar). Veliko bolj so mu bili všeč sila gibčni francoski Nieuporti, ki pa so imeli zelo grdo razvado, da se jim je pri strmoglavljanjih ali v tesnih zavojih rado odlomilo ozko spodnje krilo. Kriv je bil V-opornik, ki je spodnje krilo opiral le na enem mestu (''"flutter"''). Kljub temu je Ball smel obdržati svojega "starega" Nieuporta 17 (B1522) za samostojne lete, za skupinske pa je moral uporabljati "nepriljubljeni" S.E. 5a. Pisno dovoljenje za uporabo Nieuporta je dobil od samega (takrat še) generala Trencharda. S.E. 5a je bil manj gibčen od Nieuportov, a je bil hitrejši in je strmoglavljal in izvajal akrobacije brez težav. Motor S.E. 5a znamke Hispano-Suiza je v daljšem hrbtnem letu rado "zalilo" in takrat je motor odpovedal. Ravno to bi lahko bil vzrok Ballove smrti. Angleži še danes zagovarjajo teorijo o "odpovedi motorja Ballovega letala".
Vrstica 46: Vrstica 46:
Albert Ball je bil pokopan v sredo, 9. maja 1917 na nemškem vojaškem pokopališču v mestu Annoeullin z vsemi vojaškimi častmi. Na pogrebu je bilo prisotnih tudi osupljivo veliko nemških visokih častnikov. Ti so na pogrebu celo dovolili udeležbo angleških in francoskih vojnih ujetnikov. Takrat so še poznali viteštvo.
Albert Ball je bil pokopan v sredo, 9. maja 1917 na nemškem vojaškem pokopališču v mestu Annoeullin z vsemi vojaškimi častmi. Na pogrebu je bilo prisotnih tudi osupljivo veliko nemških visokih častnikov. Ti so na pogrebu celo dovolili udeležbo angleških in francoskih vojnih ujetnikov. Takrat so še poznali viteštvo.


Angleži so njegov grob našli šele po končani vojni. Takoj so nadomestili lesen križ (glej sliko desno), ki so mu ga postavili Nemci, z angleškim. Na željo družine je Ball ostal pokopan na nemškem vojaškem pokopališču, saj so mu le tako lahko leta 1921 postavili granitni spomenik ki stoji še danes. Še vedno skrbno urejajo njegov prerani grob. Navkljub temu, da je preteklo skoraj sto let po koncu 1. SV in da je, razen Alberta Balla, to pokopališče samih nemških vojakov, Francozi vzorno skrbe zanj. Ballov oče, tudi Albert, je odkupil zemljišče na mestu, kjer je umrl njegov sin. Tudi tam je še zmeraj skromno obeležje, čeprav ga je malce težje najti, je pa kar blizu pokopališča, kjer je Albert Ball pokopan. To zemljišče lahko še danes zastonj uporabljajo meščani Annoeullina pod enim samim pogojem: znamenje mora ostati nedotaknjeno. In vse do danes tudi je.
Angleži so njegov grob našli šele po končani vojni. Takoj so nadomestili lesen križ (glej sliko desno), ki so mu ga postavili Nemci, z angleškim. Na željo družine je Ball ostal pokopan na nemškem vojaškem pokopališču, saj so mu le tako lahko leta 1921 postavili granitni spomenik ki stoji še danes. Še vedno skrbno urejajo njegov prerani grob. Navkljub temu, da je preteklo skoraj sto let po koncu 1. SV in da je, razen Alberta Balla, to pokopališče samih nemških vojakov, Francozi vzorno skrbe zanj. Ballov oče, tudi Albert, je odkupil zemljišče na mestu, kjer je umrl njegov sin. Tudi tam je še zmeraj skromno obeležje, čeprav ga je malce težje najti, je pa kar blizu pokopališča, kjer je Albert Ball pokopan. To zemljišče lahko še danes zastonj uporabljajo meščani Annoeullina pod enim samim pogojem: znamenje mora ostati nedotaknjeno. In to vse do danes tudi je.


V Nottinghamu je Ballov oče kot župan dal v parku pod nottinghamskim gradom zgraditii spomenik vsem padlim vojakom v 1. SV iz tega mesta. Kip na njem je njegov sin v naravni velikosti. Slovesno ga je 8. septembra 1921 odkril (takrat že) letalski maršal Hugh Montague "Boom" Trenchard. Ballov oče je na svoje stroške zgradil stanovanja za družine vojakov iz Nottinghama, umrlih v 1. SV. Imenovali so jih "Albert Ball Memorial Homes". Od leta 1995 so pod spomeniškim varstvom.
V Nottinghamu je Ballov oče kot župan dal v parku pod nottinghamskim gradom zgraditii spomenik vsem padlim vojakom v 1. SV iz tega mesta. Kip na njem je njegov sin v naravni velikosti. Slovesno ga je 8. septembra 1921 odkril (takrat že) letalski maršal Hugh Montague "Boom" Trenchard. Ballov oče je na svoje stroške zgradil stanovanja za družine vojakov iz Nottinghama, umrlih v 1. SV. Imenovali so jih "Albert Ball Memorial Homes" (glej sliko desno). Od leta 1995 so pod spomeniškim varstvom.


Francozi so Ballu dali vzdevek "angleški Guynemer", Nemci pa "angleški Richthofen". "Rdeči baron" Manfred von Richthofen je, ko je zvedel za njegovo smrt, odkrito priznal: "Bil je daleč najboljši angleški letalec" (''"By far the best English flying man."'').
Francozi so Ballu dali vzdevek "angleški Guynemer", Nemci pa "angleški Richthofen". "Rdeči baron" Manfred von Richthofen je, ko je zvedel za njegovo smrt, odkrito priznal: "Bil je daleč najboljši angleški letalec" (''"By far the best English flying man."'').


Ko so ga posthumno odlikovali z Viktorijinim križcem, je neimenovani pilot njegove 56. skupine sarkastično pripomnil: »Dali so mu le en V.C., zaslužil pa si jih je vsaj ducat. To ve cela eskadrilja!« (''"I see they have given him the V.C. Of course he won it a dozen times over. The whole squadron knows that!"'').
Ko so ga posthumno odlikovali z Viktorijinim križcem, je neimenovani pilot njegove 56. skupine zajedljivo pripomnil: »Dali so mu le en V.C., zaslužil pa si jih je vsaj ducat. To ve cela eskadrilja!« (''"I see they have given him the V.C. Of course he won it a dozen times over. The whole squadron knows that!"'').


Ironija usode je, da je Albert Ball umrl ravno na dan, ko je Mick Mannock, angleški pilot z največ (61) zmagami v 1. SV, dosegel svojo prvo. Mannocku je bil Ball vzornik, čeprav sta si bila po karakterju precej različna. Oba pa sta dobro igrala violino.
Ironija usode je, da je Albert Ball umrl ravno na dan, ko je Mick Mannock, angleški pilot z največ (61) zmagami v 1. SV, dosegel svojo prvo. Mannocku je bil Ball vzornik, čeprav sta si bila po karakterju precej različna. Sta pa oba dobro igrala violino.


Po 1. SV so v Franciji šole radi poimenovali po narodnih junakih, imeli so celo vrsto svojih. Samo od letalcev Guynemerja, Foncka, Dormeja, Nungesserja, Chaputa, Navarra, Lufberya, Pourpeja, Garrosa, Pegouda ... V Annoeullinu pa ni bilo nikoli v nobenem trenutku vprašanje in nobenega dvoma po kom se bo imenovala njihova osnovna šola. Od leta 1999 se v Annoeullinu po Albertu Ballu imenuje nova srednja šola (''College Albert Ball''). V tem mestu ima tudi svojo ulico: ''Rue du Capitaine Ball''.
Po 1. SV so v Franciji šole radi poimenovali po narodnih junakih, imeli so celo vrsto svojih. Samo od letalcev Guynemerja, Foncka, Dormeja, Nungesserja, Chaputa, Navarra, Lufberya, Pourpeja, Garrosa, Pegouda ... V Annoeullinu pa ni bilo nikoli v nobenem trenutku vprašanje in nobenega dvoma po kom se bo imenovala njihova osnovna šola. Od leta 1999 se v Annoeullinu po Albertu Ballu imenuje nova gimnazija (''College Albert Ball''). V tem mestu ima tudi svojo ulico: ''Rue du Capitaine Ball''.


Leta 2006 je Britanska pošta (''"Royal Mail"'') izdala poštne znamke ob 150-ti obletnici uvedbe najvišjega angleškega vojnega odlikovanja, Viktorijinega križca (V.C.). Ena od šestih znamk nosilcev Viktorijinega križca je bila posvečena tudi Albertu Ballu.
Leta 2006 je Britanska pošta (''"Royal Mail"'') izdala poštne znamke ob 150-ti obletnici uvedbe najvišjega angleškega vojnega odlikovanja, Viktorijinega križca (V.C.). Ena od šestih znamk nosilcev Viktorijinega križca je bila posvečena tudi Albertu Ballu.

Redakcija: 12:54, 19. december 2016

Albert Ball
Rojstvo14. avgust 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1]
Nottingham
Smrt7. maj 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[2][3] (20 let)
Annœullin[d]
PripadnostZdruženo kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Velika Britanija
Rod/službaKraljevi letalski korpus (RFC)
Aktivna leta1914–1917
ČinStotnik
EnotaNo.56 Squadron RFC
Oboroženi konfliktiPrva svetovna vojna
PriznanjaViktorijin križec
DSO z dvema ploščicama
Vojaški križec
križec viteza Legije časti
križed sv. Jurija Carska Rusija
Albert Ball v kabini svojega S.E. 5a
Nemški križ na grobu Alberta Balla
Albert Ball Memorial Homes, Lenton

Albert Ball, britanski častnik, vojaški pilot in letalski as * 14. avgust 1896, Nottingham, Anglija † 7. maj 1917, Annœullin, Francija.

Ball je bil 8. junija 1917 posmrtno odlikovan z Viktorijinim križcem, najvišjim angleškim vojnim odlikovanjem. Le dan prej je bil odlikovan tudi z najvišjim francoskim odlikovanjem: križcem viteza Legije časti. V bojih je sestrelil 25 nemških letal, 3 poškodoval v boju in 19 prisilil pristati, kar je zneslo 47 skupnih zmag. Nekateri poškodovana letala ne prištevajo k številu zračnih zmag, tako je uraden končni seštevek 44 zmag. To ga uvršča na večno lestvico najboljših angleških pilotov 1. SV na četrto mesto za Mickom Mannockom (61), Jamesom McCuddenom (57) in Georgeom McElroyem (47). Ob času smrti je bil vodilni antantni letalski as prve svetovne vojne in prvi angleški letalski junak.

"Na tleh" je bil dokaj plah, smehljajoč se mladenič, ki se je vedno raje držal bolj zase. Znan je bil kot "volk samotar" ("lone wolf"). Dobro je igral violino in ga je bilo groza ubijanja. Nekaj povsem drugega pa je bil v zraku. Pogumen kot lev (kar je po horoskopu tudi bil), zelo drzen in včasih tudi malce mladostno zaletav.

Bil je tudi izumitelj, prvi je namreč na letalo dal vgraditi vzvratno ogledalo. Ta iznajdba se je bliskovito razširila najprej med angleškimi, nato še francoskimi in nazadnje tudi med nemškimi piloti.

Kaj v resnici je v ponedeljek, 7. maja 1917 po osmi uri zvečer na nebu pri kraju Annoeullin, povzročilo njegovo smrt nikoli ne bo znano. Priče so povedale, da je njegovo letalo z negibnim propelerjem in črno kadečim se motorjem povsem celo priletelo iz temnega nevihtnega oblaka, obrnjeno s trebuhom navzgor in z višine kakih 60 metrov treščilo na tla. Cecile Deloffre, mlademu francoskemu dekletu iz Annoeullina, ki je prvo prihitelo na mesto padca letala, je Ball umrl v naročju. Na dan smrti ni bil star niti 21 let (tri mesece in en teden manj).

Na obdukciji nemški zdravnik ni našel nobene strelne rane. Prav tako njegov S.E. 5a (A8898) ni imel, razen tistih ob udarcu ob tla, nobenih drugih poškodb.

Najraje je letal sam, brez čelade, da mu je »veter mršil lase«, kot je sam opravičujoče dejal. Nekega dne je osramotil pet nemških letalcev, ki so ga dobili v precep oz. past. Junaško se je boril do konca, ko pa mu je zmanjkalo streliva je skoval mojstrsko ukano. Odsvedral je proti tlom, kot da so ga Nemci zadeli in namerno "nerodno" pristal na nekem bližnjem travniku a s še vedno delujočim motorjem. Trije Nemci so odleteli na njihovo letališče sporočit, da so ujeli največjega angleškega asa. Dva Nemca pa sta pristala blizu njegovega letala, zlezla iz kabin ter se mu približala. Tedaj je Ball dodal plin, vzletel in odletel brez ene same praske nazaj na domače letališče. Ta dogodek je omenjen tudi v spominih tistih zbeganih in popolnoma osramočenih nemških pilotov in je v RAF-u postal legendaren. Ball je s tem dokazal, da ni bil le velik borec ampak je znal v odločilnih trenutkih tudi uporabiti svojo pamet.

Izpilil je neki skorajda samomorilski manever, ki si ga ni upal posnemati nihče. Nemškemu pilotu je namenoma dovolil, da se mu je približal od zadaj. Imel je namreč nadnaravni občutek, kdaj bo Nemec začel streljati. Tik pred tem pa se je strmo vzpel, zaokorožil za Nemca in ga z dobro merjenim rafalom poslal na tla. Njegova druga uspešna taktika pa je bila napad od spodaj. Nemcu se je približal od spodaj, potegnil Lewisovo strojnico na zgornjem krilu k sebi in od spodaj poslal v Nemca smrten rafal. Nemški pilot se največkrat sploh ni zavedel nevarnosti in v večini primerov ni izstrelil niti enega samega naboja. To sicer ni bilo v angleškem "športnem duhu" ("unsportmanlike"), je bilo pa zelo učinkovito. Podobno taktiko je uporabljal tudi "rdeči baron". Tretji njegov manever je bil, da je poletel čelno proti Nemcu, meneč, da bo nasprotnik prej zavil vstran. Ta zmeraj tudi je, tistih nekaj sekund izpostavljanja pa je bilo za Balla dovolj, da je sprožil smrtni rafal.

Ball se je med dopustom v Angliji zgodaj leta 1917 spoprijateljil z Jamesom McCuddenom. Ta je sicer zelo občudoval njegovo hrabrost in drznost, a posnemal ga ni. Je pa preizkusil Ballovo metodo streljanja s strojnico od spodaj. Kasneje je izjavil, da je "streljanje z eno roko in hkrati pilotiranje letala z drugo roko že meji na umetnost". Približno v tem času je Ball v Londonu srečal, takrat še neznanega novinca, kasnejšega prvega kanadskega letalskega asa Williama Averya "Billya" Bishopa. Dogovarjala sta se za skupne akcije, a do tega ni prišlo zaradi Ballove prezgodnje smrti.

25. marca 1917 je Ball spoznal 18-letno Floro Young in se z njo 5. aprila že zaročil. Sam jo je z letalom popeljal na njen "zračni krst". Punco je moral povsem očarati. Kot vidimo do ušes zaljubljeni Albert, kot vedno, ni tratil časa.

Nazadnje je Albert Ball letel na angleškem letalu RAF S.E. 5a, ki pa ga ni preveč maral. Imenoval ga je "dud" (malovredno ali neuporabno stvar). Veliko bolj so mu bili všeč sila gibčni francoski Nieuporti, ki pa so imeli zelo grdo razvado, da se jim je pri strmoglavljanjih ali v tesnih zavojih rado odlomilo ozko spodnje krilo. Kriv je bil V-opornik, ki je spodnje krilo opiral le na enem mestu ("flutter"). Kljub temu je Ball smel obdržati svojega "starega" Nieuporta 17 (B1522) za samostojne lete, za skupinske pa je moral uporabljati "nepriljubljeni" S.E. 5a. Pisno dovoljenje za uporabo Nieuporta je dobil od samega (takrat še) generala Trencharda. S.E. 5a je bil manj gibčen od Nieuportov, a je bil hitrejši in je strmoglavljal in izvajal akrobacije brez težav. Motor S.E. 5a znamke Hispano-Suiza je v daljšem hrbtnem letu rado "zalilo" in takrat je motor odpovedal. Ravno to bi lahko bil vzrok Ballove smrti. Angleži še danes zagovarjajo teorijo o "odpovedi motorja Ballovega letala".

Zadnjo, 44. zmago v zraku je Ball dosegel en dan pred smrtjo na solo poletu s svojim starim Nieuportom 17 (B1522). Na dan smrti je s S.E. 5a v letalskem dvoboju z mlajšim bratom "rdečega barona" Lotharjem von Richthofnom, temu preluknjal rezervoar za gorivo. Tako ga je blizu Annoeullina primoral k prisilnemu pristanku. Mlajši Richthofen je imel izredno srečo da se mu letalo v zraku ni vnelo, drugače bi se to zanj tragično končalo. Kasneje so Nemci mlajšemu Richthofnu pripisali sestrelitev Balla, kar pa je bila le propagandna zvijača.

Na predvečer smrti je v svojem zadnjem pismu očetu zapisal, da upa, da se bo ta morija kmalu končala, saj se že začenja počutiti kot morilec.

Albert Ball je bil pokopan v sredo, 9. maja 1917 na nemškem vojaškem pokopališču v mestu Annoeullin z vsemi vojaškimi častmi. Na pogrebu je bilo prisotnih tudi osupljivo veliko nemških visokih častnikov. Ti so na pogrebu celo dovolili udeležbo angleških in francoskih vojnih ujetnikov. Takrat so še poznali viteštvo.

Angleži so njegov grob našli šele po končani vojni. Takoj so nadomestili lesen križ (glej sliko desno), ki so mu ga postavili Nemci, z angleškim. Na željo družine je Ball ostal pokopan na nemškem vojaškem pokopališču, saj so mu le tako lahko leta 1921 postavili granitni spomenik ki stoji še danes. Še vedno skrbno urejajo njegov prerani grob. Navkljub temu, da je preteklo skoraj sto let po koncu 1. SV in da je, razen Alberta Balla, to pokopališče samih nemških vojakov, Francozi vzorno skrbe zanj. Ballov oče, tudi Albert, je odkupil zemljišče na mestu, kjer je umrl njegov sin. Tudi tam je še zmeraj skromno obeležje, čeprav ga je malce težje najti, je pa kar blizu pokopališča, kjer je Albert Ball pokopan. To zemljišče lahko še danes zastonj uporabljajo meščani Annoeullina pod enim samim pogojem: znamenje mora ostati nedotaknjeno. In to vse do danes tudi je.

V Nottinghamu je Ballov oče kot župan dal v parku pod nottinghamskim gradom zgraditii spomenik vsem padlim vojakom v 1. SV iz tega mesta. Kip na njem je njegov sin v naravni velikosti. Slovesno ga je 8. septembra 1921 odkril (takrat že) letalski maršal Hugh Montague "Boom" Trenchard. Ballov oče je na svoje stroške zgradil stanovanja za družine vojakov iz Nottinghama, umrlih v 1. SV. Imenovali so jih "Albert Ball Memorial Homes" (glej sliko desno). Od leta 1995 so pod spomeniškim varstvom.

Francozi so Ballu dali vzdevek "angleški Guynemer", Nemci pa "angleški Richthofen". "Rdeči baron" Manfred von Richthofen je, ko je zvedel za njegovo smrt, odkrito priznal: "Bil je daleč najboljši angleški letalec" ("By far the best English flying man.").

Ko so ga posthumno odlikovali z Viktorijinim križcem, je neimenovani pilot njegove 56. skupine zajedljivo pripomnil: »Dali so mu le en V.C., zaslužil pa si jih je vsaj ducat. To ve cela eskadrilja!« ("I see they have given him the V.C. Of course he won it a dozen times over. The whole squadron knows that!").

Ironija usode je, da je Albert Ball umrl ravno na dan, ko je Mick Mannock, angleški pilot z največ (61) zmagami v 1. SV, dosegel svojo prvo. Mannocku je bil Ball vzornik, čeprav sta si bila po karakterju precej različna. Sta pa oba dobro igrala violino.

Po 1. SV so v Franciji šole radi poimenovali po narodnih junakih, imeli so celo vrsto svojih. Samo od letalcev Guynemerja, Foncka, Dormeja, Nungesserja, Chaputa, Navarra, Lufberya, Pourpeja, Garrosa, Pegouda ... V Annoeullinu pa ni bilo nikoli v nobenem trenutku vprašanje in nobenega dvoma po kom se bo imenovala njihova osnovna šola. Od leta 1999 se v Annoeullinu po Albertu Ballu imenuje nova gimnazija (College Albert Ball). V tem mestu ima tudi svojo ulico: Rue du Capitaine Ball.

Leta 2006 je Britanska pošta ("Royal Mail") izdala poštne znamke ob 150-ti obletnici uvedbe najvišjega angleškega vojnega odlikovanja, Viktorijinega križca (V.C.). Ena od šestih znamk nosilcev Viktorijinega križca je bila posvečena tudi Albertu Ballu.

Mourir pour la liberte, mourir pour la France. Per ardua ad astra.

Nekdo je nekoč dejal: "Če hočeš postati nesmrten, moraš najprej umreti!".

Odlikovanja

Glej tudi

Sklici

Zunanje povezave