Iluminati: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 4: Vrstica 4:


==Zgodovina==
==Zgodovina==
V zgodovinskem pomenu se izraz nanaša na [[Bavarska|bavarske]] iluminate, resnično tajno družbo, ki jo je leta 1776 v Ingolstadtu ustanovil [[Adam Weishaupt|Johann Adam Weishaupt]], jezuit judovskega porekla in je v desetih letih svojega obstoja pritegnila mnoge [[Intelektualec|intelektualce]] ter [[razsvetljenstvo|razsvetljenske]] [[Politik|politike]], nazadnje pa zaradi notranjih sporov razpadla in bila leta 1785 tudi prisilno ukinjena z odlokom [[Karl Theodor|Karla Theodora]], ki je prepovedal vse tajne družbe.
V zgodovinskem pomenu se izraz nanaša na [[Bavarska|bavarske]] iluminate, resnično tajno družbo, ki jo je 1. maja leta 1776 v Ingolstadtu ustanovil [[Adam Weishaupt|Johann Adam Weishaupt]], jezuit judovskega porekla in je v desetih letih svojega obstoja pritegnila mnoge [[Intelektualec|intelektualce]] ter [[razsvetljenstvo|razsvetljenske]] [[Politik|politike]], nazadnje pa zaradi notranjih sporov razpadla in bila leta 1785 tudi prisilno ukinjena z odlokom [[Karl Theodor|Karla Theodora]], ki je prepovedal vse tajne družbe.


==Sedanjost==
==Sedanjost==

Redakcija: 14:39, 16. december 2016

Piramida in oko, simbola Iluminatov
(na sliki bankovec za 1$)

Iluminati so domnevna tajna družba, ki se ji pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje svet visoke politike, bančništva, industrije zabave in seksa ter množičnih občil, poleg tega pa naj bi imela v lasti velik del strateških surovin in najbolj donosnih vej gospodarstva (kot so računalniška, farmacevtska, letalska in orožarska industrija).

Zgodovina

V zgodovinskem pomenu se izraz nanaša na bavarske iluminate, resnično tajno družbo, ki jo je 1. maja leta 1776 v Ingolstadtu ustanovil Johann Adam Weishaupt, jezuit judovskega porekla in je v desetih letih svojega obstoja pritegnila mnoge intelektualce ter razsvetljenske politike, nazadnje pa zaradi notranjih sporov razpadla in bila leta 1785 tudi prisilno ukinjena z odlokom Karla Theodora, ki je prepovedal vse tajne družbe.

Sedanjost

Danes naj bi bila ta skupina ljudi sestavljena iz več podskupin, ki se deloma tudi prekrivajo: iz tako imenovanega črnega (diabolično brezčutnega) plemstva; iz največjih industrialcev, naftarjev in bankirjev; iz notranjega kroga prostozidarskih in podobnih lož; iz prodornih političnih povzpetnikov; iz skrbno izbranih pripadnikov intelektualnih elit; iz visoke duhovščine in pomembnih predstavnikov tistih totalitarno mislečih redovnih družb, ki se imajo za božje bojevnike. Izraz iluminati se nanaša na to, da se imajo pripadniki teh skupin za razsvetljene, torej za tiste, ki so v posesti resničnega razumevanja sveta. Vzvišeni so nad povprečnostjo, kaj šele nad bedo večjega dela človeštva. Imajo se za prave lastnike in gospodarje sveta. Velik del teh skupin je tudi sorodstveno povezan. Poleg vase zaverovane elitistične miselnosti jih torej družijo tudi podobni geni, tako imenovana modra - plemiška kri.

Posamezniki oz. skupine, ki spadajo med iluminate, naj bi tako po mnenju zagovornikov teorije o iluminatih posredno ali neposredno vplivali na nekatere zgodovinske dogodke (npr. vojne in vmešavanje v politiko), usmerjali delovanje religij in izobraževalnega sistema, prikrivali resnico o različnih stvareh, itd. z namenom vzpostavitve t. i. NOVUS ORDO SECLORUM (»novega svetovnega reda«) - glej hrbtno stran enodolarskega bankovca ZDA in seveda ALL SEEING EYE.("vsevidno oko" - ali Big Brother is watching you).

Iluminati se pogosto pojavljajo v sodobnem filmu in književnosti, vendar so njihove upodobitve več ali manj plod domišljije avtorjev. Eno znanih del, kjer iluminati igrajo ključno vlogo, je knjiga Dana Browna Angeli in demoni.

Glej tudi

Viri

  • (angleško) The Secret School of Wisdom: The Authentic Ritual and Doctrines of the Illuminati, ed. by Josef Wäges and Reinhard Markner, Lewis Masonic, London, 2015.