Protogeometrična umetnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 02:04, 13. december 2016

'Protogeometrična umetnost ali protogeometrični slog je slog starogrškega lončarstva predvsem v Atenah v letih med približno 1050 in 900 pred našim štetjem, v času grške temne dobe in pred arhaičnim obdobjem. Slog se je pojavil po propadu mikenske in minojske kulture in začetku t.i. grške temne dobe okrog sredine 11. st. pr. n. št. kot prvi odraz novega dviga civilizacije. Izhajajoč iz razvoja hitrejšega lončarskega vretena, so vaze iz tega obdobja bistveno bolj tehnično izvedene od prejšnjih primerov. Dekoracija je omejena na zgolj abstraktne elemente in zelo pogosto vključuje široke horizontalne pasove okoli vratu in trupa in koncentrične kroge, ki so jih izdelovali z uporabo šestila. Našli so tudi mnoge druge preproste motive, vendar pa, za razliko od številnih kosov v naslednjem geometričnem slogu, so velike površine pustili prazne.

Mnogi primeri vključujejo spremembo barve v glavnem pasu, kar izhaja iz načina žganja. Tako so za rdečo in črno barvo uporabljali isto glino, drugače drobljeno in žgano. Ko so se Grki naučili nadzorovati te različice, je bila pot do posebne trifazne žgane tehnike odprta.

Nekatere novosti vsebujejo nekatere nove mikenske oblike, kot je na amfora z ročaji na trebuhu ali vratu, krater in lekit. Atiški umetniki so preoblikovali te posode z uporabo hitrega vretena za povečanje višine in s tem povečali območje, ki je bilo na voljo za dekoracijo.

Iz Aten se je slog razširil v več drugih centrov.

Reference

Robert Manuel Cook, Greek Art, Penguin, 1986 (reprint of 1972), ISBN 0140218661
Murray, R. L. The Protogeometric Style: the first Greek style (1975).
Eiteljorg, H., "The fast wheel, the multiple brush compass and Athens as home of the Protogeometric style" American Journal of Archaeology (AJA) 84 (1980) pp. 445–452.

Zunanje povezave

Greek Art & Archaeology, (Japanese and English)
Introduction to the Ancient World: Greece, University of Texas at Austin

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 {{Zgodovina grške umetnosti}}
-'''Protogeometrična umetnost''' ali ''protogeometrični slog''' je slog starogrškega lončarstva, ki so ga v [[Atene|Atenah]] proivajali med približno 1050 in 900 pred našim štetjem, v času [[grška temna doba|grške temne dobe]] in na začetku arhaičnega obdobja. Po razpadu [[mikenska doba|mikenske]] in [[minojska doba|minojske]] palačne kulture in z njo povezane grške temne dobe, se je protogeometrični slog pojavil okrog sredine 11. st. pr. n. št. kot prvi izraz osvežujočo civilizacije. Izhajajoč iz razvoja hitrejšega lončarskega vretena, so vaze iz tega obdobja bistveno bolj tehnično izvedene od prejšnjih primerov. Dekoracija je omejena na zgolj abstraktne elemente in zelo pogosto vključuje široke horizontalne pasove okoli vratu in trupa in koncentrične kroge, ki so jih izdelovali z uporabo šestila. Našli so tudi mnoge druge preproste motive, vendar pa, za razliko od številnih kosov v naslednjem geometričnem slogu, so velike površine pustili prazne.
+'<nowiki/>''Protogeometrična umetnost''' ali ''protogeometrični slog''' je slog starogrškega lončarstva predvsem v [[Atene|Atenah]] v letih med približno 1050 in 900 pred našim štetjem, v času [[grška temna doba|grške temne dobe]] in pred arhaičnim obdobjem. Slog se je pojavil po propadu [[mikenska doba|mikenske]] in [[minojska doba|minojske]] kulture in začetku t.i. grške temne dobe okrog sredine 11. st. pr. n. št. kot prvi odraz novega dviga civilizacije. Izhajajoč iz razvoja hitrejšega lončarskega vretena, so vaze iz tega obdobja bistveno bolj tehnično izvedene od prejšnjih primerov. Dekoracija je omejena na zgolj abstraktne elemente in zelo pogosto vključuje široke horizontalne pasove okoli vratu in trupa in koncentrične kroge, ki so jih izdelovali z uporabo šestila. Našli so tudi mnoge druge preproste motive, vendar pa, za razliko od številnih kosov v naslednjem geometričnem slogu, so velike površine pustili prazne.
 Mnogi primeri vključujejo spremembo barve v glavnem pasu, kar izhaja iz načina žganja. Tako so za rdečo in črno barvo uporabljali isto glino, drugače drobljeno in žgano. Ko so se Grki naučili nadzorovati te različice, je bila pot do posebne trifazne žgane tehnike odprta.