Zadnja noč v Teheranu: Razlika med redakcijama

Zadnja noč v Teheranu
Avtor	Zdenko Kodrič
Avtor naslovnice	Rob Shanghal
Država	Slovenija
Jezik	Slovenščina
Subjekt	slovenska književnost
Žanr	družbeni roman
Založnik	Založba Litera
Datum izida	2016
Vrsta medija	tisk (trda vezava)
Št. strani	229
ISBN	978-961-6949-73-6
OCLC	951303079
UDK	821.163.6-311.2
Predmetne oznake	državni tožilci, upokojitev, sodne zmote, korupcija, družinski odnosi, družbene razmere, Slovenija, Maribor

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:52, 12. december 2016

Zadnja noč v Teheranu je družbeni roman, s prvinami kriminalke, ki ga je napisal slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in novinar Zdenko Kodrič. Roman je izšel leta 2016 pri založbi Litera v Mariboru v zbirki Piramida. Spremno besedo je napisal Goran Potočnik Černe.

Protagonist v romanu je upokojeni državni tožilec Aleksander Košak, katerega zapusti žena zaradi njegove natančnosti in pedantnosti, z otrokoma pa je izgubil pristen stik. V svojem zasebnem življenju se posveča gojenju tulipanovih čebulic.

Vsebina

Glavni literarni junak je državni tožilec Aleksander Košak, ki se upokoji na dan tretje mariborske vstaje (vstajniško leto 2012). Ob prihodu domov ga pričaka pismo posebne vrste. Pismo mu pošlje obtoženi Maks Urbanc – v tem času pride iz zapora – ki trdi, da je po krivem odsedel osemletno zaporno kazen. Ta hoče, dokazati svojo nedolžnost, zato želi obnovitev primera in se ga tako spozna za nedolžnega. V Košakovo komaj začetno upokojensko obdobje seže star primer umor Janka Blažiča, ki ga je zaradi pomanjkanja dokazov ovrgel. Njegovi nasledniki ga ponovno odprejo in po krivem (s premalo dokazi, z napakami v postopku, s spregledanjem pomembnih prič) obsodijo Maksa Urbanca. Tako se Košak ob iskanju resnice in pravega krivca zaplete tako z ljudmi javnega življenja kot z osebami v zasebnem življenju. Ko je že videti, da se stvari počasi sestavljajo na svoje mesto, se prava drama šele prične. Nov dokaz nedvomno razkrije pravega morilca ter hkrati vpletenost Košakovega dvajsetletnega sina Mateja. Zgodba se tako prevesi v pravo družinsko dramo.

Zbirka

Roman je izšel v zbirki Piramida pri založbi Litera

Izdaje in prevodi

Prva izdaja knjige iz leta 2016 (COBISS)

Viri

Kodrič, Z. (2016). Zadnja noč v Teheranu. Maribor: Litera

Glej tudi

Zunanje povezave

@@ Vrstica 28: / Vrstica 28: @@
 ''''' Zadnja noč v Teheranu''''' je [[družbeni roman]], s prvinami kriminalke, ki ga je napisal slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in novinar [[Zdenko Kodrič]]. Roman je izšel leta 2016 pri založbi  [[Litera]] v Mariboru v zbirki Piramida. Spremno besedo je napisal [[Goran Potočnik Černe]].
-Protagonist v romanu je upokojeni državni tožilec Aleksander Košak, katerega zapusti žena zaradi njegove natančnosti in pedantnosti, z otrokoma pa je izgubil pristen stik.
+Protagonist v romanu je upokojeni državni tožilec Aleksander Košak, katerega zapusti žena zaradi njegove natančnosti in pedantnosti, z otrokoma pa je izgubil pristen stik. V svojem zasebnem življenju se posveča gojenju tulipanovih čebulic.
 == Vsebina ==
-Glavni literarni junak je državni tožilec Aleksander Košak, ki se upokoji na dan tretje mariborske vstaje (vstajniško leto 2012). Ob prihodu domov ga pričaka pismo posebne vrste. V Košakovo komaj začetno upokojensko obdobje seže star primer umor Janka Blažiča, ki ga je zaradi pomanjkanja dokazov ovrgel. Njegovi nasledniki ga ponovno odprejo in po krivem (s premalo dokazi, z napakami v postopku, s spregledanjem pomembnih prič) obsodijo Maksa Urbanca.
+Glavni literarni junak je državni tožilec Aleksander Košak, ki se upokoji na dan tretje mariborske vstaje (vstajniško leto 2012). Ob prihodu domov ga pričaka pismo posebne vrste. Pismo mu pošlje obtoženi Maks Urbanc – v tem času pride iz zapora – ki trdi, da je po krivem odsedel osemletno zaporno kazen. Ta hoče, dokazati svojo nedolžnost, zato želi obnovitev primera in se ga tako spozna za nedolžnega. V Košakovo komaj začetno upokojensko obdobje seže star primer umor Janka Blažiča, ki ga je zaradi pomanjkanja dokazov ovrgel. Njegovi nasledniki ga ponovno odprejo in po krivem (s premalo dokazi, z napakami v postopku, s spregledanjem pomembnih prič) obsodijo Maksa Urbanca.
-Pismo mu pošlje obtoženi Maks Urbanc – v tem času pride iz zapora – ki trdi, da je po krivem odsedel osemletno zaporno kazen. Ta hoče, dokazati svojo nedolžnost, zato želi obnovitev primera in se ga tako spozna za nedolžnega. Tako se Košak ob iskanju resnice in pravega krivca zaplete tako z ljudmi javnega življenja kot z osebami v zasebnem življenju. Ko je že  videti, da se stvari počasi sestavljajo na svoje mesto, se prava drama šele prične. Nov dokaz nedvomno razkrije pravega morilca ter hkrati vpletenost Košakovega dvajsetletnega sina Mateja. Zgodba se tako prevesi v pravo družinsko dramo.
+Tako se Košak ob iskanju resnice in pravega krivca zaplete tako z ljudmi javnega življenja kot z osebami v zasebnem življenju. Ko je že  videti, da se stvari počasi sestavljajo na svoje mesto, se prava drama šele prične. Nov dokaz nedvomno razkrije pravega morilca ter hkrati vpletenost Košakovega dvajsetletnega sina Mateja. Zgodba se tako prevesi v pravo družinsko dramo.