31.351
urejanj
m (→Ustanovitev) |
|||
Viri iz poznega [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[14. stoletje|14. stoletja]] trdijo, da je Bonifacij svojo pravico do Soluna utemeljeval s trditvijo, da je Solun dobil njegov mlajši brat Renier, ko se je leta [[1180]] poročil z [[Marija Komnena|Marijo Komneno Porfirogeneto]].
Kraljestvo je zavzemalo ozemlje ob [[Egejsko morje|egejski obali]] [[Trakija|Trakije]], [[Tesalija|Tesalije]] in [[Makedonija|Makedonije]], meje na celini pa so se zaradi stalnih vojn z [[Bolgari]] in [[Epirski despotat|Epirskim despotatom]] stalno spreminjale. Kraljestvo je na začetku stalno napadal tudi bizantinski cesar [[Aleksej III. Angel]], ki je po padcu Bizanca pobegnil v [[Korint]], vendar so ga Solunci kmalu porazili. Po zmagi nad Aleksejem III. je Bonifacij zasedel [[otok]]
=== Langobardska vstaja ===
|
urejanj