Uporabnik:Nokturno/peskovnik: Razlika med redakcijama
+ |
|||
Vrstica 1.479: | Vrstica 1.479: | ||
{|{{Infobox Aircraft Begin |
{|{{Infobox Aircraft Begin |
||
|name =LVG C.II |
|name =LVG C.II |
||
|image =Bundesarchiv Bild 104-0321, Flugzeug |
|image =Bundesarchiv Bild 104-0321, Flugzeug LVG C.II.jpg |
||
| caption=LVG C.II |
| caption=LVG C.II |
||
}}{{Infobox Aircraft Type |
}}{{Infobox Aircraft Type |
Redakcija: 01:16, 26. november 2016
Ta uporabniška stran je za krajši čas rezervirana, saj stran namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Gnojilo insektov
Gnojila insektov (angleško: insect frass) so v bistvu kakci insektov, ki se uporabljajo za pognojitev rastlin. Gre za povsem naravni ekosistem pri čemer se insekte hrani izključno z zelenjavo in , da se ohrani naravni krog brez uporabe kemičnih preparatov ali kakršnih koli od človeka narejenih snovi. Tako se zelenjava, ki jo pojejo insekti pretvori v hrano za zelenjavo. Popoln naravni krog. Tako gnojilo sestoji iz vseh potrebnih snovi, ki hranijo rastline. Vsebuje tudi hitin, ki utrjuje zgradbo rastline in je ključen pri njeni imunski obrambi.
Hrana insektom
Za hrano insektom od katerih se pridobiva gnojilo se uporablja izključno doma pridelano zelenjavo, sadje in druga živila kot so otrobi in pšenični kruh. Edino kupljeno živilo so mačji briketi, ki pa ne vsebujejo nobenih nevarnih snovi. Uporaba iztrebkov
Hitin
Hitin ali angleško Chitin, C8H13O5N, je snov, ki se med drugim nahaja tudi v ščurkovem oklepu. Ko le ta odpade ga ščurek poje in s tem se hitin prenese v iztrebek. Za rastline je izrednega pomena saj pri njih sproži avto imunski odziv v katerem pričnejo proizvajati obrambne toksine, ki delujejo proti njenim naravnim škodljivcem.
Osebni podatki | |||
---|---|---|---|
Rojstvo |
3. april 1987 Celje | ||
Narodnost | Slovenska | ||
Višina | 189 cm | ||
Položaj | Levi zunanji | ||
Klubske informacije | |||
Trenutni klub | Silkeborg | ||
Št. | 11 | ||
Članska kariera | |||
Leta | Klub | ||
2005–2010 2010–2012 2012–2014 |
Trimo Trebnje Koper Celje | ||
Državna reprezentanca | |||
Slovenija | 123 (245) |
Sebastian Skube, slovenski rokometaš, * 3. april 1987
Igralna kariera
Klub
Trimo Trebnje
Med letoma 2005 in 2010 je igral za trebanjski RK Trimo Trebnje. V sezoni 2006-07 je prvič nastopal na mednarodnih tekmah, ko so igrali v pokalu EHF. Tam je Skube na štirih srečanjih dosegel 14 zadetkov.[1] Naslednji dve sezoni so poleg tekem slovenskega prvenstva igrali tudi v pokalu pokalnih zmagovalcev.
Cimos Koper
Celje
Silkeborg
Reprezentanca
Za reprezentanco Slovenije je prvič nastopil 3. decembra 2007 na prijateljski tekmi proti Švici.
Viri
Reference
- ↑ »Sebastian Skube profile for season 2006-07«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno november 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč)
Zunanje povezave
(Angleščina)
Rojeni leta 1987 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti
Osebni podatki | |||
---|---|---|---|
Rojstvo |
6. november 1987 Celje | ||
Narodnost | Slovenska | ||
Višina | 193 cm | ||
Položaj | Krožni napadalec | ||
Klubske informacije | |||
Trenutni klub | Montpellier | ||
Št. | 22 | ||
Članska kariera | |||
Leta | Klub | ||
-2010 2010-12 2012-16 |
RK Gorenje Velenje Silkeborg Fenix Toulouse | ||
Državna reprezentanca | |||
2007- | Slovenija | 102 (222) |
Miha Žvižej, slovenski rokometaš, * 6. november 1987, Celje.
Miha je 193 cm visoki igralec rokometa, ki igra na mestu krožnega napadalca.
Igralna kariera
Klub
Gorenje
V sezoni 2009-10 je z Velenjčani prvič igral v ligi prvakov. Svoje prve zadetke v tem tekmovanju je dosegel 11. oktobra 2009 proti Bosni, ko je zadel trikrat.[1] V celi sezoni je na dvanajstih srečanjih dosegel skupno 29 golov.[2]
2010-12: Danski Silkeborg
Zatem je dve sezoni preživel na danskem, kjer je igral za Silkeborg. Z njim je bil v letih 2011 in 2012 danski podprvak. V sezoni 2011-12 je igral tudi v ligi prvakov in tam dosegel 12 zadetkov.[3]
2012-16: francoski Toulouse
Leta 2012 se je preselil v Francijo, in sicer v Toulouse.
Od 2016: Montpellier
leta 2016 se je preselil v prav tako francoski Montpellier.[4]
Reprezentanca
Za selekcijo Slovenije je prvič zaigral 24. oktobra 2007 na prijateljski tekmi proti Hrvaški. Prvo veliko reprezentančno tekmovanje zanj je bilo v Avstriji leta 2010, ko je bil v postavi na EP 2010.[5] Zatem je igral na EP 2012, ko so bili uvrščeni na šesto mesto.[6]
Viri
Reference
- ↑ »Champions League 2009-10 match: Gorenje - Bosna (30-29)«. eurohandball.com (v angleščini). 11. oktober 2009. Pridobljeno november 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Miha Žvižej profile for season 2009-10«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno november 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Miha Žvižej profile for season 2011-12«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno november 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Miha Žvižej odhaja v Montpellier«. siol.net. 17. december 2015. Pridobljeno november 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Euro 2010 - official squads« (pdf). eurohandball.com (v angleščini).
- ↑ »SLOVENIJA NA EP 2012 - IGRALCI«. rokometna-zveza.si. Pridobljeno . november 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč)
Zunanje povezave
(Angleščina)
Rojeni leta 1987 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti
Osebni podatki | |||
---|---|---|---|
Rojstvo |
15. november 1989 Novo Mesto | ||
Narodnost | Slovenska | ||
Višina | 176 cm | ||
Klubske informacije | |||
Trenutni klub | Pick Szeged | ||
Št. | 20 | ||
Članska kariera | |||
Leta | Klub | ||
2006-13 2013-16 |
RK Trimo Trebnje RK Gorenje Velenje | ||
Državna reprezentanca1 | |||
Slovenija | 16 (32) | ||
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni 1. november 2016 |
Staš Skube, slovenski rokometaš, * 15. november 1989, Novo Mesto.
Igralna kariera
Klub
Trimo Trebnje
Gorenje velenje
Leta 2013 se je preselil v Velenje k RK Gorenje Velenje in tam ostal tri sezone.
Pick Szeged
V letu 2016 mu je potekla pogodba z Velenjčani in preselil se je v tujino, in sicer na Madžarsko v Pick Szeged.[1]
Reprezentanca
Viri
Reference
- ↑ »Staš Skube se seli v Pick Szeged«. siol.net. 28. oktober 2015. Pridobljeno november 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč)
Zunanje povezave
(Angleščina)
Rojeni leta 1989 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti
Osebni podatki | |||
---|---|---|---|
Rojstvo |
25. november 1992 Slovenj Gradec | ||
Narodnost | Slovenska | ||
Višina | 193 cm | ||
Položaj | Desno krilo | ||
Klubske informacije | |||
Trenutni klub | Pick Szeged | ||
Št. | 24 | ||
Članska kariera | |||
Leta | Klub | ||
2009-11 2011-13 2013-16 |
RK Gorenje Velenje RK Maribor Branik RK Gorenje Velenje | ||
Državna reprezentanca1 | |||
Slovenija | 17 (38) | ||
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni 1. november 2016 |
Mario Šoštarič, slovenski rokometaš, * 25. november 1992, Slovenj Gradec, Slovenija.
Igralna kariera
Klub
Mario je bil član kluba RK Gorenje Velenje do leta 2016. Vmes je bil sicer dve leti, med 2011 in 2013, pri RK Maribor Braniku.
Z Mariborčani je v sezoni 2011-12 igral v pokalu Challenge kjer so prišli do četrtfinala in za njih prispeval 32 golov.[1] Zatem so v sezoni 2012-13 igrali v pokalu EHF in tam je Mario dosegel 22 zadetkov na sedmih tekmah.[2]
Leta 2013 se je vrnil v Velenje
Reprezentanca
Viri
Reference
- ↑ »Mario Šoštarič profile for season 2011-12«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2016.
- ↑ »Mario Šoštarič profile for season 2012-13«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2016.
Zunanje povezave
Rojeni leta 1992 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti
Osebni podatki | |||
---|---|---|---|
Rojstvo | 14. julij 1983 | ||
Narodnost | Slovenska | ||
Višina | 186 cm | ||
Položaj | Vratar | ||
Klubske informacije | |||
Članska kariera | |||
Leta | Klub | ||
-2004 2004-08 2008-11 2011-12 2012-13 2013 2015-17 |
RK Rudar Trbovlje RK Gorenje Velenje Silkeborg Montpellier Göpingen Montpellier Göpingen | ||
Državna reprezentanca1 | |||
Slovenija | 82 (0) | ||
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni 1. november 2016 |
Primož Prošt, slovenski rokometaš, * 14. julij 1983, Trbovlje.
Prošt je rokometni vratar.
Igralna kariera
Klub
Izhaja iz Trbovlje, kjer je igral do leta 2004 za tamkajšnji RK Rudar Trbovlje. Zatem se je preselil v Velenje k RK Gorenje Velenje.
Reprezentanca
Za Slovenijo je branil med drugim tudi na SP 2013, kjer je bil med boljšimi vratarji in je pripomogel k dotedanjem največjem uspehu na teh tekmovanjih, ko so bili uvrščeni na četrto mesto.
Za reprezentanco je zbral skupno 82 nastopov.[1]
Viri
Reference
- ↑ »Večna lestvica nastopov za reprezentanco«. rokometna-zveza.si. Pridobljeno 1. novembra 2016.
Zunanje povezave
Rojeni leta 1983 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti
Osebni podatki | |||
---|---|---|---|
Rojstvo |
18. september 1985 Celje | ||
Narodnost | Slovenska | ||
Višina | 183 cm | ||
Položaj | Levo krilo | ||
Klubske informacije | |||
Trenutni klub | Meškov Brest | ||
Št. | 31 | ||
Članska kariera | |||
Leta | Klub | ||
? 2010-14 |
RK Celje Pivovarna Laško RK Maribor Branik | ||
Državna reprezentanca1 | |||
Slovenija | 45 (108) | ||
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni 1. november 2016 |
Simon Razgor, slovenski rokometaš, * 18. september 1985, Celje.
Simon je desno roki rokometni igralec na položaju levega krila.
Igralna kariera
Klub
Reprezentanca
Viri
Reference
Zunanje povezave
Rojeni leta 1985 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti
Osebni podatki | |||
---|---|---|---|
Rojstvo |
20. avgust 1990 Celje | ||
Narodnost | Slovenska | ||
Višina | 180 cm | ||
Položaj | Levo krilo | ||
Klubske informacije | |||
Trenutni klub | Veszprem | ||
Št. | 24 | ||
Članska kariera | |||
Leta | Klub | ||
2009-14 | RK Celje Pivovarna Laško | ||
Državna reprezentanca1 | |||
Slovenija | 69 (236) | ||
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni 1. november 2016 |
Gašper Marguč, slovenski rokometaš, * 20. avgust 1990, Celje.
Gašper je levo roki rokometni igralec na položaju desnega krila.
Igralna kariera
Klub
Gašper je bil član kluba RK Celje Pivovarna Laško do leta 2014.
Reprezentanca
Viri
Reference
Zunanje povezave
Rojeni leta 1990 Živeči ljudje Celjski športniki Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti
Osebni podatki | |||
---|---|---|---|
Rojstvo |
29. april 1989 Ljubljana | ||
Narodnost | Slovenska | ||
Višina | 198 cm | ||
Položaj | Krožni napadalec | ||
Klubske informacije | |||
Trenutni klub | Erlangen | ||
Št. | 6 | ||
Članska kariera | |||
Leta | Klub | ||
-2011 2011-13 2013-14 2014 2014-16 |
RD Slovan Ljubljana RK Cimos Koper Dinamo Minsk RK Celje Pivovarna Laško Tremblay | ||
Državna reprezentanca1 | |||
Slovenija | 52 (49) | ||
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni 1. november 2016 |
Uroš Bundalo, slovenski rokometaš, * 29. april 1989, Ljubljana.
Bundalo je desno roki igralec rokometa, ki igra na položaju krožnega napadalca.
Igralna kariera
Klub
Reprezentanca
Igral je tudi na Svetovnem prvenstvu 2015.
Viri
Reference
Zunanje povezave
Rojeni leta 1989 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti
Krožni napadalec (rokomet)
Šport | Košarka |
---|---|
Ustanovitev | 1945 |
Ukinitev | 1992 |
Države | SFR Jugoslavija |
Celina | FIBA Evropa (Evropa) |
Največ naslovov | Crvena Zvezda (12) |
Izpad v | Yugoslav 1. B League |
Povezana tekmovanja | Jugoslovanski košarkarski pokal |
Prva liga Jugoslavije v košarki se je pod imenom »prva zvezna liga« (srbohrvatski: prva savezna liga) igrala med letoma 1945 in 1991 in je bila klubsko tekmovanje najvišjega ranga v državi. Ustanovljena je bilo leta 1945 in je trajala 47 zaporednih sezon vse do razpada skupne države v letu 1991.
Po številu naslovov je bil najuspešnejši klub iz Beograda KK Crvena zvezda z 12. naslovi.
Zgodovina
Tekmovanje je trajalo 47 zaporednih sezon.
1945 - tekmovanje selekcij
Po vojni leta 1945 v Jugoslaviji še ni bilo delujočih košarkarskih klubov. Zato so za prvo tekmovanje sestavili različne selekcije, ki so se pomerile med seboj v prvenstvu, ki je trajalo vsega nekaj tekem. V finalu sta se pomerili selekciji vojske JLA in srbije. Zmagala je prva z rezultatom 21 proti 18. V postavi zmagovite selekcije je bil med drugimi igralec Aleksandar Nikolić, ki se je kasneje z velikimi črkami zapisal pri razvoju košarke v Jugoslaviji.
1946 - 1955: Prevlada Crvene zvezde
Z letom 1946 se prične resnejše klubsko tekmovanje v katerem osem sodelujočih ekip odigra vsak po le sedem tekem. Najboljši je bil tisti, ki jih je dobil največ. Istočasno se začne prevlada Crvene zvezde, ki je dobila zaporedoma deset naslovov prvaka. Med ključne ljudi v zvezdi velja omeniti več košarkarjev, ki so kasneje odigrali odločilne vloge pri razvoju košarke v Jugoslaviji in njeni uveljavitvi med svetovne velesile. Najprej je tu Nebojša Popović, ki je obdobje zvezdine prevlade začel kot igralec, ga nadaljeval kot igralec in trener ter zaključil kot samo trener. Kasneje je bil pomemben funkcionar v zvezi. Naslednji po vrsti je Borislav Stanković, ki je po igralski karieri ostal v košarki najprej kot trener nato pa kot funkcionar in prišel celo do vodenja FIBE ter je bil sprejet v oba največja košarkarska hrama slavnih, tako po FIBA kot Naismithov košarkarski hram slavnih. Za oba omenjena je značilno to, da sta se poleg aktivnega igranja košarke posvečala tudi izobrazbi in končala fakulteto.
Sedemdeseta: Leta hude konkurenčnosti
Sredina osemdesetih in nadvlada Cibone
Na koncu največji: Jugoplastika
Moštva po uspešnosti
Klub | Bivši nazivi | Mesto | Prvak | Podprvak | Skupaj |
---|---|---|---|---|---|
Skupaj prvaki in podprvaki (1945. - 1991.) | |||||
Crvena Zvezda | Beograd | 12 | 7 | 19 | |
Olimpija | AŠK | Ljubljana | 6 | 8 | 14 |
Split | Jugoplastika POP 84 |
Split | 6 | 6 | 12 |
Zadar | Zadar | 6 | 3 | 9 | |
Partizan | Beograd | 4 | 10 | 14 | |
OKK | Beograd | 4 | 1 | 5 | |
Cibona | Lokomotiva | Zagreb | 3 | 4 | 7 |
Bosna | Sarajevo | 31 | 1 | 4 | |
Proleter | Zrenjanin | 1 | 4 | 5 | |
Radnički | Beograd | 1 | 1 | ||
Selekcija JLA | 1 | 1 | |||
Šibenik | Šibenka | Šibenik | 11 | 1 | |
Mladost | Zagreb | 1 | 1 | ||
Selekcija Srbije | 1 | 1 |
Finala končnice
Sezona | Prednost domačega igrišča | Rezultat | Home court disadvantage | Prvi po redni sezoni | Zmage-Porazi |
---|---|---|---|---|---|
Partizan | Cibona | Partizan | |||
Šibenka | Bosna | Šibenka | |||
Cibona | Crvena Zvezda | Cibona | |||
Cibona | Crvena Zvezda | Cibona | |||
Cibona | Zadar | Cibona | |||
Partizan | Crvena Zvezda | Cibona | |||
Jugoplastika Split | Partizan | Jugoplastika Split | |||
Partizan | Jugoplastika Split | Partizan | |||
Jugoplastika Split | Crvena Zvezda | Jugoplastika Split | |||
Pop 84 Split | Partizan | Pop 84 Split |
Glej tudi
Zunanje povezave
Opomba namenjena urejevalcem za ravnanje z zložljivostjo polja:
- Uporabi {{Nokturno|state=collapsed}} – navpolje se bo v vsakem primeru startalo v zaprtem (skritem) stanju.
- Uporabi {{Nokturno|state=expanded}} – navpolje se bo v vsakem primeru startalo v odprtem (v celoti vidnem) stanju.
- Uporabi {{Nokturno|state=autocollapse}} – navpolje bo zaprto (skrito), če obstajata vsaj dve navpolji na isti strani, če pa je edino, se bo startalo v odprtem stanju. To je tudi običajno prednastavljena vrednost.
Kategorija:Košarkarska tekmovanja Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1945
Prva liga Jugoslavije v košarki 1990-91 je bila 47. po vrsti in hkrati zadnja, ki se je organizirala. Tekmovanje je potekalo pod imenom »prva zvezna liga« (srbohrvatski: prva savezna liga) in je trajalo od jeseni 1990 do konca pomladi 1991. Igralo se je v dveh delih. Najprej redni del, sezona 1990-91, nato zaključni del, takoimenovana končnica na izpadanje v pomladi leta 1991. V rednem delu je tekmovalo 12 ekip po sistemu vsak z vsakim tako doma kot v gosteh. Po sezonskem delu je bil najboljši POP 84 pred Partizanom, Cibono in Zadrom. Prvak je na koncu postal POP 84, ki je v finalu zmagal proti Partizanu in tako slavil drugič zapored.
Uvrstitve po sezoni 1990-91
Moštva | Tekem | Zmage | Porazi | + | − | Točk | Kvalificiranje | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1. | POP 84 Split | 22 | 19 | 3 | 1.947 | 1.679 | 41 | Uvrstitev v končnico za prvaka |
2. | Partizan Beograd | 22 | 18 | 4 | 2.148 | 1.901 | 40 | |
3. | Cibona Zagreb | 22 | 15 | 7 | 1.971 | 1.853 | 37 | |
4. | Zadar | 22 | 13 | 9 | 1.924 | 1.885 | 35 | |
5. | Vojvodina Novi Sad | 22 | 10 | 12 | 1.888 | 1.902 | 32 | |
6. | IMT Beograd | 22 | 10 | 12 | 1.857 | 1.892 | 32 | |
7. | Olimpija Ljubljana | 22 | 10 | 12 | 1.944 | 1.986 | 32 | |
8. | Bosna Sarajevo | 22 | 8 | 14 | 1.882 | 1.990 | 30 | |
9. | Crvena zvezda Beograd | 22 | 8 | 14 | 1.943 | 2.047 | 30 | |
10. | Budućnost Titograd | 22 | 7 | 15 | 1.771 | 1.943 | 29 | |
11. | Šibenka | 22 | 7 | 15 | 1.821 | 1.907 | 29 | Izpad v drugo ligo |
12. | Čelik Zenica | 22 | 7 | 15 | 1.785 | 1.930 | 29 |
Končnica
V končnico in s tem v igranje za naslov prvaka so se uvrstila prva štiri moštva. Tabela končnice:
Polfinale | Finale | |||||||
1 | POP 84 | |||||||
4 | Zadar | |||||||
1 | POP 84 | 3 | ||||||
2 | Partizan | 0 | ||||||
2 | Partizan | |||||||
3 | Cibona |
Polfinale
Polfinalna para se je določilo po sistemu prvi po rednem delu proti četrtouvrščenemu ter drugi proti tretjemu. Tako je prišlo do naslednjih polfinalnih parov:
- POP 84 - Zadar
- Partizan - Cibona
Finale
Finalni par za naslov jugoslovanskega prvaka v letu 1991 je bil:
- POP 84 - Partizan:
- 1. tekma: POP 84 - Partizan: 85-74
- 2. tekma: Partizan - POP 84: 91-95
- 3. tekma: Partizan - POP 84: 64-86
Slavil je tako POP 84 s 3 proti 0 v zmagah.
Prvak
Prvak Jugoslavije v košarki 1991 |
---|
POP 84 Split 6. naslov |
Zunanje povezave
Prva liga Jugoslavije v košarki 1989-90 je bilo 46. tekmovanje po vrsti. Organizirano je bilo pod imenom »prva zvezna liga« (srbohrvatski: prva savezna liga) in je trajalo od jeseni 1989 do konca pomladi 1990. Igralo se je v dveh delih. Najprej redni del, sezona 1989-90, nato zaključni del, takoimenovana končnica na izpadanje v pomladi leta 1990. V rednem delu je tekmovalo 12 ekip po sistemu vsak z vsakim tako doma kot v gosteh. Po sezonskem delu je bila najboljša splitska Jugoplastika pred Crvena zvezda Beograd, tretji je bil Zadar. V končnico se je uvrstila kot četrtouvrščena še Cibona Zagreb. Sloboda Dita Tuzla in Zorka Šabac sta kot zadnjeuvrščena izpadla v nižjo ligo. V finalu je slavila Jugoplastika in postala prvak tretjič zapored.
Uvrstitve po sezoni 1989-90
Moštva | Tekem | Zmage | Porazi | + | − | Točk | Kvalificiranje | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1. | Jugoplastika Split | 22 | 19 | 3 | 2.118 | 1.734 | 41 | Uvrstitev v končnico za prvaka |
2. | Crvena zvezda Beograd | 22 | 17 | 5 | 2.026 | 1.961 | 39 | |
3. | Zadar | 22 | 13 | 9 | 1.999 | 1.873 | 35 | |
4. | Cibona Zagreb | 22 | 13 | 9 | 2.114 | 1.968 | 35 | |
5. | Vojvodina Novi Sad | 22 | 12 | 10 | 1.851 | 1.851 | 34 | |
6. | Bosna Sarajevo | 22 | 12 | 10 | 1.922 | 1.888 | 34 | |
7. | Smelt Olimpija Ljubljana | 22 | 10 | 12 | 1.950 | 1.929 | 33 | |
8. | Partizan Beograd | 22 | 9 | 13 | 1.872 | 1.968 | 31 | |
9. | Novi Zagreb | 22 | 8 | 14 | 1.737 | 1.808 | 30 | |
10. | IMT Beograd | 22 | 7 | 15 | 1.814 | 1.976 | 29 | |
11. | Sloboda Dita Tuzla | 22 | 7 | 15 | 1.796 | 1.990 | 29 | Izpad v drugo ligo |
12. | Zorka Šabac | 22 | 5 | 17 | 1.844 | 2.008 | 27 |
Končnica
V končnico in s tem v igro za naslov prvaka so se uvrstila prva štiri moštva. Tabela končnice:
Polfinale | Finale | |||||||
1 | Jugoplastika Split | |||||||
4 | Cibona | |||||||
1 | Jugoplastika Split | 3 | ||||||
2 | Crvena Zvezda | 1 | ||||||
2 | Crvena Zvezda | |||||||
3 | Zadar |
Polfinale
Polfinalna para se je določilo po sistemu prvi po rednem delu proti četrtouvrščenemu ter drugi proti tretjemu. Tako je prišlo do naslednjih polfinalnih parov:
- Jugoplastika - Cibona
- Crvena Zvezda - Zadar
Finale
Finalni par za naslov jugoslovanskega prvaka v letu 1990 je bil:
- Jugoplastika - Crvena zvezda:
- 1. tekma: Jugoplastika - Crvena zvezda 98-70
- 2. tekma: Crvena zvezda - Jugoplastika 69-67
- 3. tekma: Crvena zvezda - Jugoplastika 63-93
- 4. tekma: Jugoplastika - Crvena zvezda 113-89
Po štirih tekmah je slavila Jugoplastika s 3 proti 1 v zmagah.
Prvak
Prvak Jugoslavije v košarki 1990 |
---|
Jugoplastika Split 5. naslov |
Zunanje povezave
Prvenstvo Jugoslavije v košarki 1988-89 je bilo 45 to tekmovanje po vrsti.
Uvrstitve po sezoni 1988-89
Moštva | Tekem | Zmage | Porazi | + | − | Točke | Kvalificiranje | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1. | Partizan Beograd | 22 | 16 | 6 | 2.096 | 1.879 | 38 | Uvrstitev v končnico za prvaka |
2. | Jugoplastika Split | 22 | 16 | 6 | 1.940 | 1.729 | 38 | |
3. | Bosna Sarajevo | 22 | 15 | 7 | 1.911 | 1.776 | 37 | |
4. | Crvena zvezda Beograd | 22 | 14 | 8 | 1.921 | 1.843 | 36 | |
5. | Zadar | 22 | 14 | 8 | 1.920 | 1.710 | 36 | |
6. | Olimpija Ljubljana | 22 | 14 | 8 | 2.059 | 1.799 | 36 | |
7. | Cibona Zagreb | 22 | 12 | 10 | 1.936 | 1.919 | 34 | |
8. | IMT Beograd | 22 | 10 | 12 | 2.016 | 2.081 | 32 | |
9. | Vojvodina Novi Sad | 22 | 9 | 13 | 1.902 | 1.932 | 31 | |
10. | Šibenka | 22 | 6 | 16 | 1.906 | 2.172 | 28 | Izpad v drugo ligo |
11. | Prvi partizan Užice | 22 | 3 | 19 | 1.707 | 2.125 | 25 | |
12. | Borac Čačak | 22 | 3 | 19 | 1.844 | 2.277 | 25 |
Končnica
V končnico in s tem v igro za naslov prvaka so se uvrstila prva štiri moštva. Tabela končnice:
Polfinale | Finale | |||||||
1 | Partizan | |||||||
4 | Crvena Zvezda | |||||||
1 | Partizan | 0 | ||||||
2 | Jugoplastika Split | 2 | ||||||
2 | Jugoplastika Split | |||||||
3 | Bosna |
Polfinale
Polfinalna para se je določilo po sistemu prvi po rednem delu proti četrtouvrščenemu ter drugi proti tretjemu. Tako je prišlo do naslednjih polfinalnih parov:
- Partizan - Crvena Zvezda
- Jugoplastika - Bosna
Finale
Finalni par za naslov jugoslovanskega prvaka v letu 1989 je bil:
- Partizan - Jugoplastika
- 1. tekma:
- 2. tekma:
- 3. tekma:
Po treh tekmah je slavila Jugoplastika s 2 proti 1 v zmagah.
Prvak
Prvak Jugoslavije v košarki 1989 |
---|
Jugoplastika Split 4. naslov |
Zunanje povezave
Prvenstvo Jugoslavije v košarki 1987-88 je bilo 44 to tekmovanje po vrsti.
Uvrstitve po sezoni 1987-88
Moštva | Tekem | Zmage | Porazi | + | − | Točke | Kvalificiranje | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1. | Jugoplastika Split | 22 | 21 | 1 | 2.025 | 1.764 | 43 | Uvrstitev v končnico za prvaka |
2. | Cibona Zagreb | 22 | 17 | 5 | 2.235 | 2.007 | 39 | |
3. | Partizan Beograd | 22 | 15 | 7 | 2.066 | 1.973 | 37 | |
4. | Smelt Olimpija Ljubljana | 22 | 14 | 8 | 2.018 | 1.943 | 36 | |
5. | Zadar | 22 | 10 | 12 | 2.050 | 1.974 | 32 | |
6. | Crvena zvezda Beograd | 22 | 10 | 12 | 1.937 | 1.997 | 32 | |
7. | IMT Beograd | 22 | 9 | 13 | 2.042 | 2.106 | 31 | |
8. | Šibenka | 22 | 9 | 13 | 1.976 | 2.020 | 31 | |
9. | Bosna Sarajevo | 22 | 8 | 14 | 1.992 | 2.028 | 30 | |
10. | Borac Čačak | 22 | 7 | 15 | 1.839 | 2.002 | 29 | |
11. | MZT Skopje | 22 | 6 | 16 | 1.858 | 2.046 | 28 | Izpad v drugo ligo |
12. | Budućnost Titograd | 26 | 6 | 16 | 1.915 | 2.093 | 28 |
Končnica
V končnico in s tem v igro za naslov prvaka se je uvrstilo prvih osem moštev. Tabela končnice:
Četrtfinale | Polfinale | Finale | |||||||||||
1 | Jugoplastika Split | ||||||||||||
8 | Šibenka | ||||||||||||
1 | Jugoplastika Split | ||||||||||||
4 | Smelt Olimpija | ||||||||||||
4 | Smelt Olimpija | ||||||||||||
5 | Zadar | ||||||||||||
1 | Jugoplastika Split | 2 | |||||||||||
3 | Partizan | 1 | |||||||||||
2 | Cibona | ||||||||||||
7 | IMT Beograd | ||||||||||||
2 | Cibona | ||||||||||||
3 | Partizan | ||||||||||||
3 | Partizan | ||||||||||||
6 | Crvena Zvezda |
Četrtfinale
Polfinale
Finale
Finalni par za naslov jugoslovanskega prvaka v letu 1988 je bil:
- Jugoplastika - Partizan
- 1. tekma: Jugoplastika - Partizan 101-79
- 2. tekma: Partizan - Jugoplastika 86-80
- 3. tekma: Jugoplastika - Partizan 88-67
Po treh tekmah je slavila Jugoplastika s 2 proti 1 v zmagah.
Prvak
Prvak Jugoslavije v košarki 1988 |
---|
Jugoplastika Split 3. naslov |
Zunanje povezave
Osebni podatki | |
---|---|
Vzdevek | Fabi, "Zlatarstvo Fabjan" |
Rojstvo | 3. maj 1958 Celje, Slovenija |
Šport | |
Država | Jugoslavija, Slovenija |
Šport | Judo |
Klub | Judo klub Z’ dežele Sankaku Celje |
Marjan Fabjan, slovenski judoist in trener, * 3. maj 1958, Celje
Marjan Fabjan ali Fabi, kot ga nazivajo bližnji, je pravi guru slovenskega judoističnega športa. Že kot tekmovalec je bil zelo uspešen tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Je ustanovitelj in glavni trener kluba Judo klub Z'dežele Sankaku Celje, ki je proizvedel vrsto mednarodno zelo uspešnih tekmovalcev v judu. Leta 2003 je prejel Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek pri razvoju juda v Sloveniji. Leta 2012 pa je dobil še bolj cenjeno Bloudkovo nagrado.
Tekmovalna kariera[1]
Marjan je nastopal v glavnem v kategoriji do 78 kg in je bil aktiven med letoma 1973 ter 1994. Z samim judom se je začel ukvarjati pri enajstih letih v domačem klubu Ivo Reya Celje.
Med kadeti
Leta 1973 je nastopil na republiškem prvenstvu Slovenije v Mariboru in osvojil tretje mesto v kategoriji do 65 kg. Dve leti kasneje je na tekmovanju v Ljubljani v kategoriji do 75 kg osvojil naslov republiškega kadetskega prvaka.
Mladinci
Med mladinci je dvakrat osvojil naslov jugoslovanskega prvaka v kategoriji do 78 kg, in sicer v letih 1977 ter 1978. V tem drugem letu je dosegel enega svojih največjih uspehov, ko je na kontinentalnem tekmovanju mladincev Evrope osvojil bronasto medaljo.
Članska tekmovanja
Kategorija do 78 kg
Na turnirjih med člani je tekmoval od leta 1977 in 1992 v kategoriji do 78 kg. Še kot mladinec je leta 1977 postal republiški prvak Slovenije in podprvak Jugoslavije. Naslednjega leta, 1978, je prvič postal jugoslovanski prvak na tekmovanju v Mariboru. Dosežek, ki ga je kasneje ponovil še trikrat, in sicer v letih 1979, 1981 in zadnjič, četrtič leta 1984. Poleg tega je bil še dvakrat podprvak, leta 1980 in 1986. Torej skupno štirikratni prvak in trikratni viceprvak Jugoslavije. K temu pa je dodal še dvakrat tretje mesto v letih 1983 in 1985.
Avstrija
Konec osemdesetih se je Fabjan preselil v Avstrijo in bil tudi tam uspešen. Najprej je leta 1988 osvojil tretje mesto nato pa bil dvakrat zapored v letih 1989 in 1990 prvak.
Slovenija
V času okoli slovenske osamosvojitve se je Marjan vrnil v domovino in v svojem tekmovalnem zenitu dosegel še nekaj uspehov. Tako je leta 1992 na turnirju v Ptuju postal državni prvak. Naslov, ki je postal njegov zadnji uspeh v kategoriji do 78 kg.
Kategorija do 86 kg
V letih 1993 in 1994 je nastopal v konkurenci do 86 kg. To je bil tudi njegov zaključni čas aktivnega nastopanja saj se je tedaj že nekaj časa ukvarjal z treniranjem in delom v njegovem judo klubu. Sledili so zadnji tekmovalni uspehi na slovenski ravni. Tako je najprej leta 1993 osvojil bron, naslednje leto pa srebro na državnem tekmovanju.
Leta 1994 je Fabjan zaključil tekmovalno kariero in se povsem posvetil delovanju z drugimi judoisti v svojem klubu. Delovanju, ki mu je prineslo veliko nadaljnih uspehov.
Trenerstvo in lasten klub
Še pred zaključkom aktivnega nastopanja se je začel posvečati treniranju drugih. Ker pa v lokalnem okolju ni našel skupne besede glede posluha in pristopa do juda, je leta 1990 ustanovil lasten klub v katerem se je lahko posvetil delu glede na lastna prepričanja. V prvih letih je klub deloval v dokaj skromnih razmerah toda počasi se je z fabijevim delom in vztrajnostjo začelo postavljati temelje za kakovostno delo z mladimi judoisti željnimi znanja in treniranja tega zahtevnega športa.
Leta 1992 je nastal tako imenovani Budokan Fabjan, vadbeni objekt na lokaciji Lopata, Celje, poimenovan po njem. Od istega leta se klub imenuje Sankaku (japonsko: trikotnik) kasneje pa so še pridodali ime sponzorja, "Z'dežele", po blagovni znamki Celjskih mesnin.
Kot glavni trener in mentor je vzgojil celo vrsto mednarodno uspešnih judoistk in judoistov; Urška Žolnir, Petra Nareks, Lucija Polavder, Rok Drakšič, Tina Trstenjak in Ana Velenšek so med najuspešnejšemi poleg številnih drugih. Vsi priznavajo Marjanovo delo z njimi za enega ključnih elementov na njihovi poti do uspeha.
Osebno
Rojen je bil kot četrti otrok očeta Mirka Fabjana in matere Jožefe. Oče je bil po rodu slovenski primorec iz Štanjela na Krasu, in je na celjsko pribegnil potem, ko je dezertiral iz italijanske vojske v kateri se kot Slovenec ni počuti domače. Mati je bila gospodinja, oče pa čevljar, ki se je zaposlil na Zavodu za rehabilitacijo invalidov. Oba je izgubil že zelo zgodaj kar ga je utrdilo v življenju.
"Zlatarstvo Fabjan"
Po poklicu je zlatar in je bil zaposlen v Zlatarni Celje. V intervjuju po osvojeni zlati olompijski medalji Tine Trstenjak se je zato pošalil češ, da je zlatar in da zlato sodi k njegovemu poklicu.[2]
Učil se in prijateljeval je z srbskim judoistom Radomirjem Kovačevićem, ki je za Jugoslavijo osvojil bron na OI 1980 v Moskvi. Kovačević je preživel več let v domovini juda na japonskem in se je tam dogovoril za bivanje tudi za Marjana vendar se le ta ni odločil za pot tja.
Živi skupaj z svojo življensko spremljevalko Simono Lotrič, ki mu je leta 2011 rodila sina Jana.[3]
Dokumentarec o Fabjanu
Leta 2013 je TV SLO v režiji Zvezdana Martiča posnela dokumentarni film z naslovom »Mehek kot skala - zgodba o Marjanu Fabjanu«. Dokumentarec pripoveduje življensko zgodbo Marjana Fabjana vse od njegovega otroštva do osvojene zlate olimpijske kolajne Urške Žolnir leta 2012.[4]
Nagrade in priznanja
Viri
Reference
- ↑ »Marjan Fabjan - seznam dosežkov«. judoinside.com (v angleščini).
- ↑ »"Zlatarstvo Fabjan" tudi z blefom poskrbelo za nov mejnik«. rtvslo.si. 10. avgust 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Marjan Fabjan, osebnost mojega kraja« (pdf). ce.sik.si. marec 2014. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Video: Mehek kot skala - zgodba o Marjanu Fabjanu«. rtvslo.si. 24. april 2013. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč)
Zunanje povezave
- Marjan Fabjan na radiu Fantasy - youtube.com
- Marjan Fabjan, osebnost mojega kraja Življenska zgodba skozi šolsko raziskovalno nalogo; Celje 2014
Judo klub Z'dežele Sankaku Celje je slovenski športni klub iz Celja, ki deluje na področju juda. Ustanovitelj in glavni trener je Marjan Fabjan. Iz kluba je prišla vrsta judoistov, ki so dosegli množico mednarodnih uspehov.
Zgodovina
Tip | S.p. |
---|---|
Panoga | Športna |
Sedež | Cerklje |
Ključni ljudje | Peter Slatnar |
Produkti | Smučarske vezi, Skakalne smuči in čevlji |
Spletna stran | http://www.slatnar.com/ |
Slatnar je slovensko podjetje iz Cerkelj na gorenjskem. Družba deluje kot samostojno podjetje Petra Slatnarja po katerem se imenuje. Ime Slatnar je bilo najprej znano kot nišni proizvajalec smučarskih vezi, ki se uporabljajo v smučarskih skokih. Leta 2016 je prevzelo proizvodjo skakalnih smučk od podjetja Elan, potem ko jo je ta opustil.
Zgodovina
Skakalne smučke
Dolgoletni proizvajalec skakalnih smuči Elan je leta 2016 izstopil iz te branže, ki velja za nišno, dokaj posebno ter predvsem za majhno po prometu.[1][2] Tedaj je v zadevo vskočil Slatnar in se dogovoril za prevzem nadaljnega poslovanja pod svojo blagovno znamko.[3]
Viri
Reference
- ↑ »Elan se odpoveduje skakalnemu programu«. siol.net. 19. april 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Bo Elan poleg skakalnih smuči opustil tudi proizvodnjo plovil?«. siol.net. 23. april 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Slatnar in Elan pred podpisom pogodbe«. delo.si. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč)
Zunanje povezave
Peter Slatnar, slovenski smučarski skakalec in podjetnik, * ?.
Peter je iz Cerkelj na gorenjskem. Deluje kot samostojni podjetnik pod blagovno znamko Slatnar in izdeluje športno opremo namenjeno smučarskim skokom. Velja za inovatorja na področju smučarsko skakalnih vezi in čevljev. Leta 2016 je prevzel še izdelavo skakalnih smuči.
Osebno
Podjetnik je bil že njegov oče, prav tako Peter, ki je imel doma delavnico. Peter je bil v svoji mladosti tudi sam smučarsko skakalni tekmovalec, nastopal je do leta 1987.[1] Septembra 2014 sta Petrova starša Marija in Peter praznovala petdeset letnico poroke.[2]
Tekmovalec
Ukvarjati s smučarskimi skoki se je začel kot osnovnošolec pri kranjskem klubu SSK Triglav. Aktivno je nastopal štirinajst let in ima osebni skakalni rekord pri daljavi 132 metrov. Kasneje je tekmoval tudi občasno na veteranskih prireditvah in leta 2008 v Nemčiji osvojil naslov svetovnega prvaka.[3]
Podjetje Slatnar
Podjetje je registrirano z imenom Peter Slatnar S.p., Kovinostrugarstvo v Cerkljah.[4]
Vezi Slatnar
V smučarske skoke je prodrl z inovativno izdelavo petnega dela vezi, ki omogočajo večjo varnost. Vez je izdelal leta 2006 na pobudo sokrajana in trenerja Janija Grilca. Slatnarjeva vez se je med skakalci dobro prijela in jo je do leta 2012 uporabljala že preko polovica tekmovalcev. [5]
V letu 2016 ima v programu vezi (angleško: bindings) tri različne modele, in sicer profesionalni Air bindings in nekoliko cenejši Evo bindings modela, ki prideta v štirih različicah vsak. Potem je tu še tretji, Junior bindings model, ki je namenjen najmlašim in ga ponujajo v šestih različicah.[6]
Skakalni čevlji Slatnar
Po prodoru z vezmi se je posvetil še programu čevljev za skakalce. Izdelujejo tri vrste smučarsko skakalnih čevljev, za člane, za najmlajše ter univerzalne.[7]
Skakalne smučke
Elan opustil, Slatnar prevzel
Dolgoletni proizvajalec skakalnih smuči Elan je leta 2016 izstopil iz te branže, ki velja za zelo nišno, dokaj posebno ter predvsem za majhno po prometu.[8] Tedaj je v zadevo vskočil Peter Slatnar in se dogovoril za prevzem nadaljnega poslovanja pod svojo blagovno znamko Slatnar carbon.[9] Za začetek so opremo in stroje najeli od Elana, prav tako so v proizvodnji ostali ljudje, ki imajo dolgoletne izkušnje z delom na tem področju. Tako je prišlo zelo hitro po Elanovi odpovedi do nove rešitve in zgolj dober mesec dni kasneje so pri Slatnarju predstavili svoje nove smučke.[10] Tako gre Petru Slatnarju zahvala, da je v Sloveniji ostala proizvodnja skakalnih smučk. Izdelava bo zaenkrat še naprej potekala na Elanovi lokaciji, poleg Slatnarja pa sta za obdržanje programa zaslužna tudi Smučarska zveza Slovenije, ki je pomagala pri dogovoru, zadevo pa je podprlo tudi podjetje Delavska hranilnica s delnim sponzoriranjem.[11]
Smuči Slatnar carbon
Pri Slatnarju izdelujejo dva modela skakalnih smuči, tekmovalne imenovane World Cup Skis Slatnar Carbon, ki prihajajo v treh različicah[12] in tiste za najmlajše imenovane Junior Skis Slatnar Carbon[13]. Njegove smučke že v štartu uporabljajo številni vrhunski tekmovalci, poleg ostalih oba zmagovalca zadnje sezone 2015-16| svetovnega pokala Peter Prevc in Sara Takanashi.
Pripomočki Slatnar
Poleg omenjenega izdeluje še razne naprave in pomagala, ki se jih tudi uporablja pri skokih.
Viri
Reference
- ↑ »Osebno s Petrom Slatnarjem: Leteči inovator, ki pušča sled«. delo.si. 15. maj 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ gorenjskiglas.si. 17. september 2014 http://www.gorenjskiglas.si/article/20140917/C/140919818/August. Pridobljeno 2016.
{{navedi splet}}
: Manjkajoč ali prazen|title=
(pomoč); Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Inovator smučarskih vezi« (pdf). gorenjskiglas.si, stran 9. 26. april 2012. Pridobljeno 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Peter Slatnar S.p., Kovinostrugarstvo«. bizi.si. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Inovator Peter pomaga skakati«. slovenskenovice.si. 16. marec 2012. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Ski Jumping Bindings Slatnar Carbon«. carbon.slatnar.com/bindings (v angleščini). 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Slatnar Carbon Shoes«. carbon.slatnar.com/shoes (v angleščini). 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Podjetje, ki se je odreklo šampionu Petru Prevcu«. siol.net. 22. april 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Slatnar in Elan pred podpisom pogodbe«. delo.si. 13. maj 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Slatnar predstavil nove skakalne smuči«. delo.si. 26. maj 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Prevc uradno na smučeh Slatnar, zanimanje tudi iz tujine«. rtvslo.si. 26. maj 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »World Cup Skis Slatnar Carbon«. carbon.slatnar.com (v angleščini). 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč) - ↑ »Junior Skis Slatnar Carbon«. carbon.slatnar.com/skis/junior (v angleščini). 2016. Pridobljeno avgust 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=
(pomoč)
Zunanje povezave
Rumpler 6B je bil
Rumpler C.III | |
---|---|
Vloga | Izvidniško letalo |
Proizvajalec/-ci | Rumpler Flugzeugwerke |
Oblikovalec | Edmund Rumpler |
Predstavljen | 1916 |
Glavni uporabnik | Nemčija v 1. SV |
Izdelovan | 1916 - 1917 |
Rumpler C.III je bilo dvosedežno izvidniško letalo iz časa prve svetovne vojne nemškega proizvajalca Rumpler. V uporabo je prišlo konec leta 1916. V proizvodnji ga je hitro nadomestil naslednji model Rumpler C.IV, ki je imel boljši motor.
Zgodovina
Razvoj
Nastal je kot naslednik modela Rumpler C.I pod tovarniško oznako »6 A5«. Opremljen je bil z motorjem Benz Bz.IV in je bil v proizvodnji le malo časa, izdelovali so jih le v zimi 1916-17, nato je bil zamenjan z novejšim Rumpler C.IV, ki je imel vgrajen motor Mercedes D.IVa.
Bojna uporaba
V enote na fronti je začel prihajati decembra 1916. Kmalu po začetnem nastopu na zahodni fronti so vsa letala C.III in tudi prve C.IV, umaknili iz uporabe ter jih poslali nazaj v tovarno, da so opravili na njih trdnostne izboljšave. Težava je bila v tem, da je motor proizvajal preveč vibracij za tako krhko letalo. Predvsem je bila pod vprašajem trdnost zadnjega dela trupa kamor so se prenesle vibracije in posledično so z tem letalom doživeli nekaj nesreč. Ko so težavo odpravili so ponovno nastopili na bojišču. Ker je bil model C.III hitro zamenjan z C.IV jih je bilo na bojišču v uporabi relativno malo. Največ jih je bilo naštetih februarja 1917, in sicer 42, potem je to število le še upadalo.[1]
Specifikacija: Rumpler C.III
Karakteristike:
- Posadka: dva (pilot in opazovalec)
- Dolžina: 8,20 m
- Razpon kril: 12,66 m
- Teža praznega letala: 839 kg
- Največja teža: 1.264 kg
- Motor: 1 × Benz Bz.IV z močjo 220 KM (160 kW)
Zmogljivosti:
- Največja hitrost: 136 km/h
- Vrhunec: 4,000 m
Oborožitev:
- 1 × trdno vgrajena sinhronizirana strojnica spredaj - LMG 08/15 kalibra 7,92 mm
- 1 × premična strojnica zadaj - Parabellum MG14 kalibra 7,92 mm
Viri
Literatura
- Cowin, Hugh W. (2000): German And Austrian Aviation Of World War I - Aviation Pioneers 04, Osprey Publishing, Ltd. ISBN I 84176 069 2
- Grosz, Peter (1992): Rumpler C.IV - Windsock Datafile 035, Albatros productions, Ltd. ISBN 0 948414 43 X
Reference
- ↑ Grosz, Peter (1992). Rumpler C.IV. Albatros productions, Ltd. str. 3–4. ISBN 0 948414 43 X.
Rumpler C.V je bilo dvosedežno izvidniško letalo iz časa prve svetovne vojne nemškega proizvajalca Rumpler. Nastalo je leta 1917 iz modela Rumpler C.IV.
Zgodovina
Razvoj
Rumpler C.VII je bilo dvosedežno izvidniško letalo nemškega proizvajalca Rumpler iz časa prve svetovne vojne. Nastalo je na podlagi nadaljnega razvoja že tako uspešnega modela Rumpler C.IV.
Zgodovina
Razvoj
Maybach Mb.IVa
Specifikacija: Rumpler C.VII
Karakteristike:
- Posadka: dva (pilot in opazovalec)
- Dolžina: 8,20 m
- Razpon kril: 12,66 m
- Višina: 3,20 m
- Teža praznega letala: 1.050 kg
- Največja teža: 1.485 kg
- Motor: 1 × Maybach Mb.IVa z močjo 245 KM (180 kW)
Zmogljivosti:
- Največja hitrost: 175 km/h
- Doseg: 585 km
- Vrhunec: 7,300 m
Oborožitev:
- 1 × premična strojnica zadaj - Parabellum MG14 kalibra 7,92 mm
Zunanje povezave
(Angleščina)
Rumpler C.IX | |
---|---|
Vloga | Izvidniško letalo |
Proizvajalec/-ci | Rumpler Flugzeugwerke |
Oblikovalec | Edmund Rumpler |
Predstavljen | 1917 |
Glavni uporabnik | Nemčija v 1. SV |
Izdelovan | 1917 - 1918 |
Rumpler C.IX je bilo dvosedežno izvidniško letalo iz časa prve svetovne vojne nemškega proizvajalca Rumpler. V uporabo je prišlo sredi leta 1917 in ostalo v proizvodnji do konca vojne. Namenjeno je bilo za daljše ogledniške polete in se je pri tem zelo obneslo.
Zgodovina
Razvoj
Letalo je bilo v svoji osnovi narejeno na modelu Rumpler C.IV in predvsem C.VII opremljeno z dodatnim rezervoarjem za gorivo, da je lahko opravljalo daljše polete.
Uporaba
Specifikacija: Rumpler C.IX
Karakteristike:
- Posadka: dva (pilot in opazovalec)
- Dolžina: 8,20 m
- Razpon kril: 12,66 m
- Višina: 3,20 m
- Teža praznega letala: 1. kg
- Največja teža: 1. kg
- Motor: 1 × Maybach Mb.IVa z močjo 245 KM (180 kW)
Zmogljivosti:
- Največja hitrost: 175 km/h
- Doseg: km
- Vrhunec: 7,300 m
Oborožitev:
- 1 × premična strojnica zadaj - Parabellum MG14 kalibra 7,92 mm
Rumpler C.X je bilo dvosedežno izvidniško letalo iz časa prve svetovne vojne nemškega proizvajalca Rumpler.
Rumpler G.I je bilo bombniško letalo nemškega proizvajalca Rumpler za časa prve svetovne vojne.
Zgodovina
Razvoj
Nastalo je pod tovarniško oznako Rumpler 4 A15.
Variante
- 4 A15 - neoborožen prvi prototip za preizkuse, opremljen z motorjema Benz Bz.III
- 5 A15 - G.I: serijska varianta oborožena z eno strojnico, 60 izdelanih opremljenih z motorjema Benz Bz.III ali Mercedes D.III
- 5A16 - G.II: druga serija opremljena z dvema strojnicama in motorjema Benz Bz.IV, 72 izdelanih
- 6G2 - G.III: zadnja serija opremljena z motorjema Mercedes D.IV, okoli 90 izdelanih
Uporaba
Specifikacija: Rumpler G.III
Karakteristike:
Oborožitev:
- 1 × premična strojnica zadaj v trupu Parabellum MG14 kalibra 7,92 mm
- 1 × premična strojnica spredaj v nosu Parabellum MG14 kalibra 7,92 mm
- 250 kg bomb na zunanjih nosilcih
Panoga | Letalska industrija |
---|---|
Ustanovitev | Marec 1910 |
Ukinitev | 1920 |
Sedež | Berlin, Nemčija |
Produkti | Vojaška letala |
Št. zaposlenih | 300(1913) - 3500(Maj 1918) |
Luftverkehrsgesellschaft m.b.H. (L.V.G. ali LVG) je bil nemški proizvajalec letal. Podjetje je nastalo leta 1910 in je nato za časa prve svetovne vojne izdelalo več uspešnih letal.
LVG je bil v času velike vojne drugi največji nemški proizvajalec letal, zaostal je le za največjim Albatrosom. Bil je med večjimi že pred vojno, saj so v letu 1913 z okoli 300 zaposlenimi izdelali 60 letal, vrhunec pa dosegli v maju 1918, ko je približno 3 500 zaposlenih proizvedlo 174 letal.
Zgodovina
Podjetje je v marcu leta 1910 ustanovil berlinski poslovnež Arthur Müller, ki je investiral tudi v druga podračja v letalstvu. Med drugim je bil tudi lastnik podjetja za izdelavo letalskih hangarjev. Družba LVG se je nahajala v predelu Berlina, kjer je Letališče Johannisthal v takoimenovanem centru Adlershof (nemško: Motorflugplatz Johannisthal-Adlershof). Zraven se je nahajalo še več drugih podjetij, med njimi Albatros, Rumpler in Fokker.
Podjetje je najprej izdelovalo tuja letala po licenci, vendar brez večjega uspeha.
Za razvoj družbe je nadvse pomemben prihod švicarskega inženirja Franza Schneiderja v podjetje. Le ta je 1. decembra 1911 postal tehnični direktor in bil s tem odgovoren za razvoj novih projektov. Schneider je bil ob prihodu v LVG že izkušen konstruktor saj je pred tem uspešno delal za francoski Nieuport. Vsekakor pomeni njegov prihod za prelomno točko na poti do uspeha za LVG.
Prvi uspeh: LVG razreda B
LVG B.I je bil prvi večji projekt Franza Schneiderja po njegovem prihodu v podjetje. Letalo je doživelo številne uspehe tako po nekaj rekordnih poletih, ki jih je postavilo kot tudi po številnih naročilih, ki jih je dobilo od nemškega letalstva. Vsekakor pomeni letalo B.I prvi finančni uspeh za LVG in z njim so se prebili med večje proizvajalce letal v Nemčiji.
Napredek do razreda C
Prve vojne izkušnje so nakazale potrebo po še močnejših dvosedežnih letalih opremljenih z strojnico in sposobnih nositi bombe. Tovrstnim letalom so v Nemčiji dali oznako letala razreda C.
Viri
Reference
Literatura
- Grosz, Peter (2003): »LVG B.I«, Windsock Datafile 098, Albatros productions, Ltd. ISBN 1-902207-53-X
Zunanje povezave
Kategorija:Letalska podjetja Nemčije Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1910
LVG B.I je bil dvosedežni izvidniški dvokrilni avion, ki je nastal tik pred prvo svetovno vojno. B.I se je uporabljal le v začetnem obdobju velike vojne, najprej kot bojiščni oglednik, nato pa kot šolsko letalo. Ob svojem prihodu na svet leta 1913 je bil med
Zgodovina
Ob pričetku prve svetovne vojne avgusta 1914 je imelo nemško armadno letalstvo (Fliegertruppe) v svojih vrstah letala dveh razredov. V razredu A so bila predvsem letala Taube, v novejši razred B pa so sodila nekoliko močnejša izvidniška letala treh glavnih proizvajalcev. To so bili Albatros, Aviatik in LVG. In ravno LVG B.I je bil med njimi najštevilnejši. Le ta je nasatal v letu 1913 na podlagi potrebe, ki jo je izkazalo nemško letalstvo po modernemu dvosedežnemu izvidniku.
Variante
- LVG B.I -
- LVG B.II -
- LVG B.III -
LVG C.II | |
---|---|
LVG C.II | |
Vloga | reconnaissance/light bomber |
Izvor | Germany |
Proizvajalec/-ci | LVG |
Oblikovalec | Franz Schneider |
Predstavljen | 1915 |
Glavni uporabnik | Luftstreitkräfte |
Število izdelanih | ~300 |
Razvit iz | LVG B.I |
LVG C.II je bilo dvosedežno izvidniško letalo nemškega proizvajalca LVG za časa prve svetovne vojne.
Zgodovina
Zunanje povezave
(Nemščina)
LVG C.V je bilo dvosedežno izvidniško letalo nemškega proizvajalca LVG za časa prve svetovne vojne.
Zgodovina
Viri
Reference
Literatura
Zunanje povezave
LVG C.VI je bilo dvosedežno izvidniško letalo nemškega proizvajalca LVG za časa prve svetovne vojne.
Zgodovina
Zunanje povezave
LFG Roland Zeppelin-Lindau