Uporabnik:Nokturno/peskovnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+
Petebutt (pogovor | prispevki)
Vrstica 1.479: Vrstica 1.479:
{|{{Infobox Aircraft Begin
{|{{Infobox Aircraft Begin
|name =LVG C.II
|name =LVG C.II
|image =Bundesarchiv Bild 104-0321, Flugzeug Albatros C III.jpg
|image =Bundesarchiv Bild 104-0321, Flugzeug LVG C.II.jpg
| caption=LVG C.II
| caption=LVG C.II
}}{{Infobox Aircraft Type
}}{{Infobox Aircraft Type

Redakcija: 01:16, 26. november 2016

Gnojilo insektov

Gnojila insektov (angleško: insect frass) so v bistvu kakci insektov, ki se uporabljajo za pognojitev rastlin. Gre za povsem naravni ekosistem pri čemer se insekte hrani izključno z zelenjavo in , da se ohrani naravni krog brez uporabe kemičnih preparatov ali kakršnih koli od človeka narejenih snovi. Tako se zelenjava, ki jo pojejo insekti pretvori v hrano za zelenjavo. Popoln naravni krog. Tako gnojilo sestoji iz vseh potrebnih snovi, ki hranijo rastline. Vsebuje tudi hitin, ki utrjuje zgradbo rastline in je ključen pri njeni imunski obrambi.

Hrana insektom

Za hrano insektom od katerih se pridobiva gnojilo se uporablja izključno doma pridelano zelenjavo, sadje in druga živila kot so otrobi in pšenični kruh. Edino kupljeno živilo so mačji briketi, ki pa ne vsebujejo nobenih nevarnih snovi. Uporaba iztrebkov

Hitin

Hitin ali angleško Chitin, C8H13O5N, je snov, ki se med drugim nahaja tudi v ščurkovem oklepu. Ko le ta odpade ga ščurek poje in s tem se hitin prenese v iztrebek. Za rastline je izrednega pomena saj pri njih sproži avto imunski odziv v katerem pričnejo proizvajati obrambne toksine, ki delujejo proti njenim naravnim škodljivcem.

Sebastian Skube
Skube v slovenskem dresu na SP 2013
Osebni podatki
Rojstvo (1987-04-03) 3. april 1987 (36  let)
Celje
Narodnost Slovenska
Višina 189 cm
Položaj Levi zunanji
Klubske informacije
Trenutni klub Silkeborg
Št. 11
Članska kariera
Leta Klub
2005–2010
2010–2012
2012–2014
Trimo Trebnje
Koper
Celje
Državna reprezentanca
Slovenija 123 (245)

Sebastian Skube, slovenski rokometaš, * 3. april 1987

Igralna kariera

Klub

Trimo Trebnje

Med letoma 2005 in 2010 je igral za trebanjski RK Trimo Trebnje. V sezoni 2006-07 je prvič nastopal na mednarodnih tekmah, ko so igrali v pokalu EHF. Tam je Skube na štirih srečanjih dosegel 14 zadetkov.[1] Naslednji dve sezoni so poleg tekem slovenskega prvenstva igrali tudi v pokalu pokalnih zmagovalcev.

Cimos Koper

Celje

Silkeborg

Reprezentanca

Za reprezentanco Slovenije je prvič nastopil 3. decembra 2007 na prijateljski tekmi proti Švici.

Viri

Reference

  1. »Sebastian Skube profile for season 2006-07«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno november 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)

Zunanje povezave

(Angleščina)

Rojeni leta 1987 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti

Miha Žvižej
Miha med intervjujem na SP 2015
Osebni podatki
Rojstvo (1987-11-06) 6. november 1987 (36  let)
Celje
Narodnost Slovenska
Višina 193 cm
Položaj Krožni napadalec
Klubske informacije
Trenutni klub Montpellier
Št. 22
Članska kariera
Leta Klub
-2010
2010-12
2012-16
RK Gorenje Velenje
Silkeborg
Fenix Toulouse
Državna reprezentanca
2007- Slovenija 102 (222)

Miha Žvižej, slovenski rokometaš, * 6. november 1987, Celje.

Miha je 193 cm visoki igralec rokometa, ki igra na mestu krožnega napadalca.

Igralna kariera

Klub

Gorenje

V sezoni 2009-10 je z Velenjčani prvič igral v ligi prvakov. Svoje prve zadetke v tem tekmovanju je dosegel 11. oktobra 2009 proti Bosni, ko je zadel trikrat.[1] V celi sezoni je na dvanajstih srečanjih dosegel skupno 29 golov.[2]

2010-12: Danski Silkeborg

Zatem je dve sezoni preživel na danskem, kjer je igral za Silkeborg. Z njim je bil v letih 2011 in 2012 danski podprvak. V sezoni 2011-12 je igral tudi v ligi prvakov in tam dosegel 12 zadetkov.[3]

2012-16: francoski Toulouse

Miha Žvižej v dresu Toulusa, 2014

Leta 2012 se je preselil v Francijo, in sicer v Toulouse.

Od 2016: Montpellier

leta 2016 se je preselil v prav tako francoski Montpellier.[4]

Reprezentanca

Za selekcijo Slovenije je prvič zaigral 24. oktobra 2007 na prijateljski tekmi proti Hrvaški. Prvo veliko reprezentančno tekmovanje zanj je bilo v Avstriji leta 2010, ko je bil v postavi na EP 2010.[5] Zatem je igral na EP 2012, ko so bili uvrščeni na šesto mesto.[6]


Viri

Reference

  1. »Champions League 2009-10 match: Gorenje - Bosna (30-29)«. eurohandball.com (v angleščini). 11. oktober 2009. Pridobljeno november 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  2. »Miha Žvižej profile for season 2009-10«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno november 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  3. »Miha Žvižej profile for season 2011-12«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno november 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  4. »Miha Žvižej odhaja v Montpellier«. siol.net. 17. december 2015. Pridobljeno november 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  5. »Euro 2010 - official squads« (pdf). eurohandball.com (v angleščini).
  6. »SLOVENIJA NA EP 2012 - IGRALCI«. rokometna-zveza.si. Pridobljeno . november 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)

Zunanje povezave

(Angleščina)

Rojeni leta 1987 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti


Staš Skube
Osebni podatki
Rojstvo (1989-11-15) 15. november 1989 (34  let)
Novo Mesto
Narodnost Slovenska
Višina 176 cm
Klubske informacije
Trenutni klub Pick Szeged
Št. 20
Članska kariera
Leta Klub
2006-13
2013-16
RK Trimo Trebnje
RK Gorenje Velenje
Državna reprezentanca1
Slovenija 16 (32)
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni
1. november 2016

Staš Skube, slovenski rokometaš, * 15. november 1989, Novo Mesto.

Igralna kariera

Klub

Trimo Trebnje

Gorenje velenje

Leta 2013 se je preselil v Velenje k RK Gorenje Velenje in tam ostal tri sezone.

Pick Szeged

V letu 2016 mu je potekla pogodba z Velenjčani in preselil se je v tujino, in sicer na Madžarsko v Pick Szeged.[1]

Reprezentanca

Viri

Reference

  1. »Staš Skube se seli v Pick Szeged«. siol.net. 28. oktober 2015. Pridobljeno november 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)

Zunanje povezave

(Angleščina)

Rojeni leta 1989 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti

Mario Šoštarič
Osebni podatki
Rojstvo (1992-11-25) 25. november 1992 (31  let)
Slovenj Gradec
Narodnost Slovenska
Višina 193 cm
Položaj Desno krilo
Klubske informacije
Trenutni klub Pick Szeged
Št. 24
Članska kariera
Leta Klub
2009-11
2011-13
2013-16
RK Gorenje Velenje
RK Maribor Branik
RK Gorenje Velenje
Državna reprezentanca1
Slovenija 17 (38)
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni
1. november 2016

Mario Šoštarič, slovenski rokometaš, * 25. november 1992, Slovenj Gradec, Slovenija.

Igralna kariera

Klub

Mario je bil član kluba RK Gorenje Velenje do leta 2016. Vmes je bil sicer dve leti, med 2011 in 2013, pri RK Maribor Braniku.

Z Mariborčani je v sezoni 2011-12 igral v pokalu Challenge kjer so prišli do četrtfinala in za njih prispeval 32 golov.[1] Zatem so v sezoni 2012-13 igrali v pokalu EHF in tam je Mario dosegel 22 zadetkov na sedmih tekmah.[2]

Leta 2013 se je vrnil v Velenje

Reprezentanca

Viri

Reference

  1. »Mario Šoštarič profile for season 2011-12«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2016.
  2. »Mario Šoštarič profile for season 2012-13«. eurohandball.com (v angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2016.

Zunanje povezave

Rojeni leta 1992 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti

Primož Prošt
Osebni podatki
Rojstvo (1983-07-14) 14. julij 1983 (40  let)
Narodnost Slovenska
Višina 186 cm
Položaj Vratar
Klubske informacije
Članska kariera
Leta Klub
-2004
2004-08
2008-11
2011-12
2012-13
2013
2015-17
RK Rudar Trbovlje
RK Gorenje Velenje
Silkeborg
Montpellier
Göpingen
Montpellier
Göpingen
Državna reprezentanca1
Slovenija 82 (0)
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni
1. november 2016

Primož Prošt, slovenski rokometaš, * 14. julij 1983, Trbovlje.

Prošt je rokometni vratar.

Igralna kariera

Klub

Izhaja iz Trbovlje, kjer je igral do leta 2004 za tamkajšnji RK Rudar Trbovlje. Zatem se je preselil v Velenje k RK Gorenje Velenje.

Reprezentanca

Za Slovenijo je branil med drugim tudi na SP 2013, kjer je bil med boljšimi vratarji in je pripomogel k dotedanjem največjem uspehu na teh tekmovanjih, ko so bili uvrščeni na četrto mesto.

Za reprezentanco je zbral skupno 82 nastopov.[1]

Viri

Reference

  1. »Večna lestvica nastopov za reprezentanco«. rokometna-zveza.si. Pridobljeno 1. novembra 2016.

Zunanje povezave

Rojeni leta 1983 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti

Simon Razgor
Osebni podatki
Rojstvo (1985-09-18) 18. september 1985 (38  let)
Celje
Narodnost Slovenska
Višina 183 cm
Položaj Levo krilo
Klubske informacije
Trenutni klub Meškov Brest
Št. 31
Članska kariera
Leta Klub
?
2010-14
RK Celje Pivovarna Laško
RK Maribor Branik
Državna reprezentanca1
Slovenija 45 (108)
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni
1. november 2016

Simon Razgor, slovenski rokometaš, * 18. september 1985, Celje.

Simon je desno roki rokometni igralec na položaju levega krila.

Igralna kariera

Klub

Reprezentanca

Viri

Reference

Zunanje povezave

Rojeni leta 1985 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti

Gašper Marguč
Osebni podatki
Rojstvo (1990-08-20) 20. avgust 1990 (33  let)
Celje
Narodnost Slovenska
Višina 180 cm
Položaj Levo krilo
Klubske informacije
Trenutni klub Veszprem
Št. 24
Članska kariera
Leta Klub
2009-14 RK Celje Pivovarna Laško
Državna reprezentanca1
Slovenija 69 (236)
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni
1. november 2016

Gašper Marguč, slovenski rokometaš, * 20. avgust 1990, Celje.

Gašper je levo roki rokometni igralec na položaju desnega krila.

Igralna kariera

Klub

Gašper je bil član kluba RK Celje Pivovarna Laško do leta 2014.

Reprezentanca

Viri

Reference

Zunanje povezave

Rojeni leta 1990 Živeči ljudje Celjski športniki Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti

Uroš Bundalo
Osebni podatki
Rojstvo (1989-04-29) 29. april 1989 (34  let)
Ljubljana
Narodnost Slovenska
Višina 198 cm
Položaj Krožni napadalec
Klubske informacije
Trenutni klub Erlangen
Št. 6
Članska kariera
Leta Klub
-2011
2011-13
2013-14
2014
2014-16
RD Slovan Ljubljana
RK Cimos Koper
Dinamo Minsk
RK Celje Pivovarna Laško
Tremblay
Državna reprezentanca1
Slovenija 52 (49)
1 Nastopi in goli v državni reprezenatnci posodobljeni
1. november 2016

Uroš Bundalo, slovenski rokometaš, * 29. april 1989, Ljubljana.

Bundalo je desno roki igralec rokometa, ki igra na položaju krožnega napadalca.

Igralna kariera

Klub

Reprezentanca

Igral je tudi na Svetovnem prvenstvu 2015.

Viri

Reference

Zunanje povezave

Rojeni leta 1989 Živeči ljudje Slovenski rokometaši Slovenski rokometni reprezentanti

Krožni napadalec (rokomet)

Prva liga Jugoslavije v košarki
ŠportKošarka
Ustanovitev1945
Ukinitev1992
DržaveSocialistična federativna republika Jugoslavija SFR Jugoslavija
CelinaFIBA Evropa (Evropa)
Največ naslovovCrvena Zvezda (12)
Izpad vYugoslav 1. B League
Povezana
tekmovanja
Jugoslovanski košarkarski pokal


Prva liga Jugoslavije v košarki se je pod imenom »prva zvezna liga« (srbohrvatski: prva savezna liga) igrala med letoma 1945 in 1991 in je bila klubsko tekmovanje najvišjega ranga v državi. Ustanovljena je bilo leta 1945 in je trajala 47 zaporednih sezon vse do razpada skupne države v letu 1991.

Po številu naslovov je bil najuspešnejši klub iz Beograda KK Crvena zvezda z 12. naslovi.

Zgodovina

Tekmovanje je trajalo 47 zaporednih sezon.

1945 - tekmovanje selekcij

Po vojni leta 1945 v Jugoslaviji še ni bilo delujočih košarkarskih klubov. Zato so za prvo tekmovanje sestavili različne selekcije, ki so se pomerile med seboj v prvenstvu, ki je trajalo vsega nekaj tekem. V finalu sta se pomerili selekciji vojske JLA in srbije. Zmagala je prva z rezultatom 21 proti 18. V postavi zmagovite selekcije je bil med drugimi igralec Aleksandar Nikolić, ki se je kasneje z velikimi črkami zapisal pri razvoju košarke v Jugoslaviji.

1946 - 1955: Prevlada Crvene zvezde

Z letom 1946 se prične resnejše klubsko tekmovanje v katerem osem sodelujočih ekip odigra vsak po le sedem tekem. Najboljši je bil tisti, ki jih je dobil največ. Istočasno se začne prevlada Crvene zvezde, ki je dobila zaporedoma deset naslovov prvaka. Med ključne ljudi v zvezdi velja omeniti več košarkarjev, ki so kasneje odigrali odločilne vloge pri razvoju košarke v Jugoslaviji in njeni uveljavitvi med svetovne velesile. Najprej je tu Nebojša Popović, ki je obdobje zvezdine prevlade začel kot igralec, ga nadaljeval kot igralec in trener ter zaključil kot samo trener. Kasneje je bil pomemben funkcionar v zvezi. Naslednji po vrsti je Borislav Stanković, ki je po igralski karieri ostal v košarki najprej kot trener nato pa kot funkcionar in prišel celo do vodenja FIBE ter je bil sprejet v oba največja košarkarska hrama slavnih, tako po FIBA kot Naismithov košarkarski hram slavnih. Za oba omenjena je značilno to, da sta se poleg aktivnega igranja košarke posvečala tudi izobrazbi in končala fakulteto.

Sedemdeseta: Leta hude konkurenčnosti

Sredina osemdesetih in nadvlada Cibone

Na koncu največji: Jugoplastika

Moštva po uspešnosti

Klub Bivši nazivi Mesto Prvak Podprvak Skupaj
Skupaj prvaki in podprvaki (1945. - 1991.)
Crvena Zvezda Srbija Beograd 12 7 19
Olimpija AŠK Slovenija Ljubljana 6 8 14
Split Jugoplastika
POP 84
Hrvaška Split 6 6 12
Zadar Hrvaška Zadar 6 3 9
Partizan Srbija Beograd 4 10 14
OKK Srbija Beograd 4 1 5
Cibona Lokomotiva Hrvaška Zagreb 3 4 7
Bosna Bosna in Hercegovina Sarajevo 31 1 4
Proleter Srbija Zrenjanin 1 4 5
Radnički Srbija Beograd 1 1
Selekcija JLA 1 1
Šibenik Šibenka Hrvaška Šibenik 11 1
Mladost Hrvaška Zagreb 1 1
Selekcija Srbije 1 1


Finala končnice

Sezona Prednost domačega igrišča Rezultat Home court disadvantage Prvi po redni sezoni Zmage-Porazi
1981-82
Partizan
0–2
Cibona Partizan
18–4
1982-83
Šibenka
1–2
Bosna Šibenka
16–6
1983-84
Cibona
2–1
Crvena Zvezda Cibona
16–6
1984-85
Cibona
2–1
Crvena Zvezda Cibona
19–3
1985-86
Cibona
1–2
Zadar Cibona
21–1
1986-87
Partizan
2–0
Crvena Zvezda Cibona
22–0
1987-88
Jugoplastika Split
2–1
Partizan Jugoplastika Split
21–1
1988-89
Partizan
0–2
Jugoplastika Split Partizan
16–6
1989-90
Jugoplastika Split
3–1
Crvena Zvezda Jugoplastika Split
19–3
1990-91
Pop 84 Split
3–0
Partizan Pop 84 Split
19–3


Glej tudi

Zunanje povezave

Opomba namenjena urejevalcem za ravnanje z zložljivostjo polja:

  • Uporabi {{Nokturno|state=collapsed}} – navpolje se bo v vsakem primeru startalo v zaprtem (skritem) stanju.
  • Uporabi {{Nokturno|state=expanded}} – navpolje se bo v vsakem primeru startalo v odprtem (v celoti vidnem) stanju.
  • Uporabi {{Nokturno|state=autocollapse}} – navpolje bo zaprto (skrito), če obstajata vsaj dve navpolji na isti strani, če pa je edino, se bo startalo v odprtem stanju. To je tudi običajno prednastavljena vrednost.

Kategorija:Košarkarska tekmovanja Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1945

Prva liga Jugoslavije v košarki 1990-91 je bila 47. po vrsti in hkrati zadnja, ki se je organizirala. Tekmovanje je potekalo pod imenom »prva zvezna liga« (srbohrvatski: prva savezna liga) in je trajalo od jeseni 1990 do konca pomladi 1991. Igralo se je v dveh delih. Najprej redni del, sezona 1990-91, nato zaključni del, takoimenovana končnica na izpadanje v pomladi leta 1991. V rednem delu je tekmovalo 12 ekip po sistemu vsak z vsakim tako doma kot v gosteh. Po sezonskem delu je bil najboljši POP 84 pred Partizanom, Cibono in Zadrom. Prvak je na koncu postal POP 84, ki je v finalu zmagal proti Partizanu in tako slavil drugič zapored.

Uvrstitve po sezoni 1990-91

Moštva Tekem Zmage Porazi + Točk Kvalificiranje
1. POP 84 Split 22 19 3 1.947 1.679 41 Uvrstitev v končnico za prvaka
2. Partizan Beograd 22 18 4 2.148 1.901 40
3. Cibona Zagreb 22 15 7 1.971 1.853 37
4. Zadar 22 13 9 1.924 1.885 35
5. Vojvodina Novi Sad 22 10 12 1.888 1.902 32
6. IMT Beograd 22 10 12 1.857 1.892 32
7. Olimpija Ljubljana 22 10 12 1.944 1.986 32
8. Bosna Sarajevo 22 8 14 1.882 1.990 30
9. Crvena zvezda Beograd 22 8 14 1.943 2.047 30
10. Budućnost Titograd 22 7 15 1.771 1.943 29
11. Šibenka 22 7 15 1.821 1.907 29 Izpad v drugo ligo
12. Čelik Zenica 22 7 15 1.785 1.930 29

Končnica

V končnico in s tem v igranje za naslov prvaka so se uvrstila prva štiri moštva. Tabela končnice:

  Polfinale Finale
                 
1  POP 84  
4  Zadar  
    1  POP 84 3
  2  Partizan 0
2  Partizan
3  Cibona  

Polfinale

Polfinalna para se je določilo po sistemu prvi po rednem delu proti četrtouvrščenemu ter drugi proti tretjemu. Tako je prišlo do naslednjih polfinalnih parov:

  • POP 84 - Zadar
  • Partizan - Cibona

Finale

Finalni par za naslov jugoslovanskega prvaka v letu 1991 je bil:

  • POP 84 - Partizan:
    • 1. tekma: POP 84 - Partizan: 85-74
    • 2. tekma: Partizan - POP 84: 91-95
    • 3. tekma: Partizan - POP 84: 64-86

Slavil je tako POP 84 s 3 proti 0 v zmagah.

Prvak


Prvak Jugoslavije v košarki 1991



POP 84 Split
6. naslov

Zunanje povezave


Prva liga Jugoslavije v košarki 1989-90 je bilo 46. tekmovanje po vrsti. Organizirano je bilo pod imenom »prva zvezna liga« (srbohrvatski: prva savezna liga) in je trajalo od jeseni 1989 do konca pomladi 1990. Igralo se je v dveh delih. Najprej redni del, sezona 1989-90, nato zaključni del, takoimenovana končnica na izpadanje v pomladi leta 1990. V rednem delu je tekmovalo 12 ekip po sistemu vsak z vsakim tako doma kot v gosteh. Po sezonskem delu je bila najboljša splitska Jugoplastika pred Crvena zvezda Beograd, tretji je bil Zadar. V končnico se je uvrstila kot četrtouvrščena še Cibona Zagreb. Sloboda Dita Tuzla in Zorka Šabac sta kot zadnjeuvrščena izpadla v nižjo ligo. V finalu je slavila Jugoplastika in postala prvak tretjič zapored.

Uvrstitve po sezoni 1989-90

Moštva Tekem Zmage Porazi + Točk Kvalificiranje
1. Jugoplastika Split 22 19 3 2.118 1.734 41 Uvrstitev v končnico za prvaka
2. Crvena zvezda Beograd 22 17 5 2.026 1.961 39
3. Zadar 22 13 9 1.999 1.873 35
4. Cibona Zagreb 22 13 9 2.114 1.968 35
5. Vojvodina Novi Sad 22 12 10 1.851 1.851 34
6. Bosna Sarajevo 22 12 10 1.922 1.888 34
7. Smelt Olimpija Ljubljana 22 10 12 1.950 1.929 33
8. Partizan Beograd 22 9 13 1.872 1.968 31
9. Novi Zagreb 22 8 14 1.737 1.808 30
10. IMT Beograd 22 7 15 1.814 1.976 29
11. Sloboda Dita Tuzla 22 7 15 1.796 1.990 29 Izpad v drugo ligo
12. Zorka Šabac 22 5 17 1.844 2.008 27

Končnica

V končnico in s tem v igro za naslov prvaka so se uvrstila prva štiri moštva. Tabela končnice:

  Polfinale Finale
                 
1  Jugoplastika Split  
4  Cibona  
    1  Jugoplastika Split 3
  2  Crvena Zvezda 1
2  Crvena Zvezda
3  Zadar  

Polfinale

Polfinalna para se je določilo po sistemu prvi po rednem delu proti četrtouvrščenemu ter drugi proti tretjemu. Tako je prišlo do naslednjih polfinalnih parov:

  • Jugoplastika - Cibona
  • Crvena Zvezda - Zadar

Finale

Finalni par za naslov jugoslovanskega prvaka v letu 1990 je bil:

  • Jugoplastika - Crvena zvezda:
    • 1. tekma: Jugoplastika - Crvena zvezda 98-70
    • 2. tekma: Crvena zvezda - Jugoplastika 69-67
    • 3. tekma: Crvena zvezda - Jugoplastika 63-93
    • 4. tekma: Jugoplastika - Crvena zvezda 113-89

Po štirih tekmah je slavila Jugoplastika s 3 proti 1 v zmagah.

Prvak


Prvak Jugoslavije v košarki 1990



Jugoplastika Split
5. naslov

Zunanje povezave

Prvenstvo Jugoslavije v košarki 1988-89 je bilo 45 to tekmovanje po vrsti.

Uvrstitve po sezoni 1988-89

Moštva Tekem Zmage Porazi + Točke Kvalificiranje
1. Partizan Beograd 22 16 6 2.096 1.879 38 Uvrstitev v končnico za prvaka
2. Jugoplastika Split 22 16 6 1.940 1.729 38
3. Bosna Sarajevo 22 15 7 1.911 1.776 37
4. Crvena zvezda Beograd 22 14 8 1.921 1.843 36
5. Zadar 22 14 8 1.920 1.710 36
6. Olimpija Ljubljana 22 14 8 2.059 1.799 36
7. Cibona Zagreb 22 12 10 1.936 1.919 34
8. IMT Beograd 22 10 12 2.016 2.081 32
9. Vojvodina Novi Sad 22 9 13 1.902 1.932 31
10. Šibenka 22 6 16 1.906 2.172 28 Izpad v drugo ligo
11. Prvi partizan Užice 22 3 19 1.707 2.125 25
12. Borac Čačak 22 3 19 1.844 2.277 25

Končnica

V končnico in s tem v igro za naslov prvaka so se uvrstila prva štiri moštva. Tabela končnice:

  Polfinale Finale
                 
1  Partizan  
4  Crvena Zvezda  
    1  Partizan 0
  2  Jugoplastika Split 2
2  Jugoplastika Split
3  Bosna  


Polfinale

Polfinalna para se je določilo po sistemu prvi po rednem delu proti četrtouvrščenemu ter drugi proti tretjemu. Tako je prišlo do naslednjih polfinalnih parov:

  • Partizan - Crvena Zvezda
  • Jugoplastika - Bosna

Finale

Finalni par za naslov jugoslovanskega prvaka v letu 1989 je bil:

  • Partizan - Jugoplastika
    • 1. tekma:
    • 2. tekma:
    • 3. tekma:

Po treh tekmah je slavila Jugoplastika s 2 proti 1 v zmagah.

Prvak


Prvak Jugoslavije v košarki 1989



Jugoplastika Split
4. naslov

Zunanje povezave

Prvenstvo Jugoslavije v košarki 1987-88 je bilo 44 to tekmovanje po vrsti.

Uvrstitve po sezoni 1987-88

Moštva Tekem Zmage Porazi + Točke Kvalificiranje
1. Jugoplastika Split 22 21 1 2.025 1.764 43 Uvrstitev v končnico za prvaka
2. Cibona Zagreb 22 17 5 2.235 2.007 39
3. Partizan Beograd 22 15 7 2.066 1.973 37
4. Smelt Olimpija Ljubljana 22 14 8 2.018 1.943 36
5. Zadar 22 10 12 2.050 1.974 32
6. Crvena zvezda Beograd 22 10 12 1.937 1.997 32
7. IMT Beograd 22 9 13 2.042 2.106 31
8. Šibenka 22 9 13 1.976 2.020 31
9. Bosna Sarajevo 22 8 14 1.992 2.028 30
10. Borac Čačak 22 7 15 1.839 2.002 29
11. MZT Skopje 22 6 16 1.858 2.046 28 Izpad v drugo ligo
12. Budućnost Titograd 26 6 16 1.915 2.093 28

Končnica

V končnico in s tem v igro za naslov prvaka se je uvrstilo prvih osem moštev. Tabela končnice:

  Četrtfinale Polfinale Finale
                           
  1  Jugoplastika Split  
8  Šibenka  
  1  Jugoplastika Split  
  4  Smelt Olimpija  
4  Smelt Olimpija
  5  Zadar  
    1  Jugoplastika Split 2
  3  Partizan 1
  2  Cibona  
7  IMT Beograd  
  2  Cibona
  3  Partizan  
3  Partizan
  6  Crvena Zvezda  

Četrtfinale

Polfinale

Finale

Finalni par za naslov jugoslovanskega prvaka v letu 1988 je bil:

  • Jugoplastika - Partizan
    • 1. tekma: Jugoplastika - Partizan 101-79
    • 2. tekma: Partizan - Jugoplastika 86-80
    • 3. tekma: Jugoplastika - Partizan 88-67

Po treh tekmah je slavila Jugoplastika s 2 proti 1 v zmagah.

Prvak


Prvak Jugoslavije v košarki 1988



Jugoplastika Split
3. naslov

Zunanje povezave

Marjan Fabjan
Osebni podatki
VzdevekFabi, "Zlatarstvo Fabjan"
Rojstvo3. maj 1958
Celje, Slovenija
Šport
DržavaZastava Jugoslavije Jugoslavija, Zastava Slovenije Slovenija
ŠportJudo
KlubJudo klub Z’ dežele Sankaku Celje

Marjan Fabjan, slovenski judoist in trener, * 3. maj 1958, Celje

Marjan Fabjan ali Fabi, kot ga nazivajo bližnji, je pravi guru slovenskega judoističnega športa. Že kot tekmovalec je bil zelo uspešen tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Je ustanovitelj in glavni trener kluba Judo klub Z'dežele Sankaku Celje, ki je proizvedel vrsto mednarodno zelo uspešnih tekmovalcev v judu. Leta 2003 je prejel Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek pri razvoju juda v Sloveniji. Leta 2012 pa je dobil še bolj cenjeno Bloudkovo nagrado.

Tekmovalna kariera[1]

Marjan je nastopal v glavnem v kategoriji do 78 kg in je bil aktiven med letoma 1973 ter 1994. Z samim judom se je začel ukvarjati pri enajstih letih v domačem klubu Ivo Reya Celje.

Med kadeti

Leta 1973 je nastopil na republiškem prvenstvu Slovenije v Mariboru in osvojil tretje mesto v kategoriji do 65 kg. Dve leti kasneje je na tekmovanju v Ljubljani v kategoriji do 75 kg osvojil naslov republiškega kadetskega prvaka.

Mladinci

Med mladinci je dvakrat osvojil naslov jugoslovanskega prvaka v kategoriji do 78 kg, in sicer v letih 1977 ter 1978. V tem drugem letu je dosegel enega svojih največjih uspehov, ko je na kontinentalnem tekmovanju mladincev Evrope osvojil bronasto medaljo.

Članska tekmovanja

Kategorija do 78 kg

Na turnirjih med člani je tekmoval od leta 1977 in 1992 v kategoriji do 78 kg. Še kot mladinec je leta 1977 postal republiški prvak Slovenije in podprvak Jugoslavije. Naslednjega leta, 1978, je prvič postal jugoslovanski prvak na tekmovanju v Mariboru. Dosežek, ki ga je kasneje ponovil še trikrat, in sicer v letih 1979, 1981 in zadnjič, četrtič leta 1984. Poleg tega je bil še dvakrat podprvak, leta 1980 in 1986. Torej skupno štirikratni prvak in trikratni viceprvak Jugoslavije. K temu pa je dodal še dvakrat tretje mesto v letih 1983 in 1985.

Avstrija

Konec osemdesetih se je Fabjan preselil v Avstrijo in bil tudi tam uspešen. Najprej je leta 1988 osvojil tretje mesto nato pa bil dvakrat zapored v letih 1989 in 1990 prvak.

Slovenija

V času okoli slovenske osamosvojitve se je Marjan vrnil v domovino in v svojem tekmovalnem zenitu dosegel še nekaj uspehov. Tako je leta 1992 na turnirju v Ptuju postal državni prvak. Naslov, ki je postal njegov zadnji uspeh v kategoriji do 78 kg.

Kategorija do 86 kg

V letih 1993 in 1994 je nastopal v konkurenci do 86 kg. To je bil tudi njegov zaključni čas aktivnega nastopanja saj se je tedaj že nekaj časa ukvarjal z treniranjem in delom v njegovem judo klubu. Sledili so zadnji tekmovalni uspehi na slovenski ravni. Tako je najprej leta 1993 osvojil bron, naslednje leto pa srebro na državnem tekmovanju.

Leta 1994 je Fabjan zaključil tekmovalno kariero in se povsem posvetil delovanju z drugimi judoisti v svojem klubu. Delovanju, ki mu je prineslo veliko nadaljnih uspehov.

Trenerstvo in lasten klub

Še pred zaključkom aktivnega nastopanja se je začel posvečati treniranju drugih. Ker pa v lokalnem okolju ni našel skupne besede glede posluha in pristopa do juda, je leta 1990 ustanovil lasten klub v katerem se je lahko posvetil delu glede na lastna prepričanja. V prvih letih je klub deloval v dokaj skromnih razmerah toda počasi se je z fabijevim delom in vztrajnostjo začelo postavljati temelje za kakovostno delo z mladimi judoisti željnimi znanja in treniranja tega zahtevnega športa.

Leta 1992 je nastal tako imenovani Budokan Fabjan, vadbeni objekt na lokaciji Lopata, Celje, poimenovan po njem. Od istega leta se klub imenuje Sankaku (japonsko: trikotnik) kasneje pa so še pridodali ime sponzorja, "Z'dežele", po blagovni znamki Celjskih mesnin.

Kot glavni trener in mentor je vzgojil celo vrsto mednarodno uspešnih judoistk in judoistov; Urška Žolnir, Petra Nareks, Lucija Polavder, Rok Drakšič, Tina Trstenjak in Ana Velenšek so med najuspešnejšemi poleg številnih drugih. Vsi priznavajo Marjanovo delo z njimi za enega ključnih elementov na njihovi poti do uspeha.

Osebno

Rojen je bil kot četrti otrok očeta Mirka Fabjana in matere Jožefe. Oče je bil po rodu slovenski primorec iz Štanjela na Krasu, in je na celjsko pribegnil potem, ko je dezertiral iz italijanske vojske v kateri se kot Slovenec ni počuti domače. Mati je bila gospodinja, oče pa čevljar, ki se je zaposlil na Zavodu za rehabilitacijo invalidov. Oba je izgubil že zelo zgodaj kar ga je utrdilo v življenju.

"Zlatarstvo Fabjan"

Po poklicu je zlatar in je bil zaposlen v Zlatarni Celje. V intervjuju po osvojeni zlati olompijski medalji Tine Trstenjak se je zato pošalil češ, da je zlatar in da zlato sodi k njegovemu poklicu.[2]

Učil se in prijateljeval je z srbskim judoistom Radomirjem Kovačevićem, ki je za Jugoslavijo osvojil bron na OI 1980 v Moskvi. Kovačević je preživel več let v domovini juda na japonskem in se je tam dogovoril za bivanje tudi za Marjana vendar se le ta ni odločil za pot tja.

Živi skupaj z svojo življensko spremljevalko Simono Lotrič, ki mu je leta 2011 rodila sina Jana.[3]

Dokumentarec o Fabjanu

Leta 2013 je TV SLO v režiji Zvezdana Martiča posnela dokumentarni film z naslovom »Mehek kot skala - zgodba o Marjanu Fabjanu«. Dokumentarec pripoveduje življensko zgodbo Marjana Fabjana vse od njegovega otroštva do osvojene zlate olimpijske kolajne Urške Žolnir leta 2012.[4]

Nagrade in priznanja

Viri

Reference

  1. »Marjan Fabjan - seznam dosežkov«. judoinside.com (v angleščini).
  2. »"Zlatarstvo Fabjan" tudi z blefom poskrbelo za nov mejnik«. rtvslo.si. 10. avgust 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  3. »Marjan Fabjan, osebnost mojega kraja« (pdf). ce.sik.si. marec 2014. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  4. »Video: Mehek kot skala - zgodba o Marjanu Fabjanu«. rtvslo.si. 24. april 2013. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)

Zunanje povezave

(Angleščina)

(Slovenščina)


Judo klub Z'dežele Sankaku Celje je slovenski športni klub iz Celja, ki deluje na področju juda. Ustanovitelj in glavni trener je Marjan Fabjan. Iz kluba je prišla vrsta judoistov, ki so dosegli množico mednarodnih uspehov.

Zgodovina

Slatnar
TipS.p.
PanogaŠportna
SedežCerklje
Ključni ljudjePeter Slatnar
ProduktiSmučarske vezi, Skakalne smuči in čevlji
Spletna stranhttp://www.slatnar.com/

Slatnar je slovensko podjetje iz Cerkelj na gorenjskem. Družba deluje kot samostojno podjetje Petra Slatnarja po katerem se imenuje. Ime Slatnar je bilo najprej znano kot nišni proizvajalec smučarskih vezi, ki se uporabljajo v smučarskih skokih. Leta 2016 je prevzelo proizvodjo skakalnih smučk od podjetja Elan, potem ko jo je ta opustil.

Zgodovina

Skakalne smučke

Dolgoletni proizvajalec skakalnih smuči Elan je leta 2016 izstopil iz te branže, ki velja za nišno, dokaj posebno ter predvsem za majhno po prometu.[1][2] Tedaj je v zadevo vskočil Slatnar in se dogovoril za prevzem nadaljnega poslovanja pod svojo blagovno znamko.[3]

Viri

Reference

  1. »Elan se odpoveduje skakalnemu programu«. siol.net. 19. april 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  2. »Bo Elan poleg skakalnih smuči opustil tudi proizvodnjo plovil?«. siol.net. 23. april 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  3. »Slatnar in Elan pred podpisom pogodbe«. delo.si. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)

Zunanje povezave

Peter Slatnar, slovenski smučarski skakalec in podjetnik, * ?.

Peter je iz Cerkelj na gorenjskem. Deluje kot samostojni podjetnik pod blagovno znamko Slatnar in izdeluje športno opremo namenjeno smučarskim skokom. Velja za inovatorja na področju smučarsko skakalnih vezi in čevljev. Leta 2016 je prevzel še izdelavo skakalnih smuči.

Osebno

Podjetnik je bil že njegov oče, prav tako Peter, ki je imel doma delavnico. Peter je bil v svoji mladosti tudi sam smučarsko skakalni tekmovalec, nastopal je do leta 1987.[1] Septembra 2014 sta Petrova starša Marija in Peter praznovala petdeset letnico poroke.[2]

Tekmovalec

Ukvarjati s smučarskimi skoki se je začel kot osnovnošolec pri kranjskem klubu SSK Triglav. Aktivno je nastopal štirinajst let in ima osebni skakalni rekord pri daljavi 132 metrov. Kasneje je tekmoval tudi občasno na veteranskih prireditvah in leta 2008 v Nemčiji osvojil naslov svetovnega prvaka.[3]

Podjetje Slatnar

Podjetje je registrirano z imenom Peter Slatnar S.p., Kovinostrugarstvo v Cerkljah.[4]

Vezi Slatnar

V smučarske skoke je prodrl z inovativno izdelavo petnega dela vezi, ki omogočajo večjo varnost. Vez je izdelal leta 2006 na pobudo sokrajana in trenerja Janija Grilca. Slatnarjeva vez se je med skakalci dobro prijela in jo je do leta 2012 uporabljala že preko polovica tekmovalcev. [5]

V letu 2016 ima v programu vezi (angleško: bindings) tri različne modele, in sicer profesionalni Air bindings in nekoliko cenejši Evo bindings modela, ki prideta v štirih različicah vsak. Potem je tu še tretji, Junior bindings model, ki je namenjen najmlašim in ga ponujajo v šestih različicah.[6]

Skakalni čevlji Slatnar

Po prodoru z vezmi se je posvetil še programu čevljev za skakalce. Izdelujejo tri vrste smučarsko skakalnih čevljev, za člane, za najmlajše ter univerzalne.[7]

Skakalne smučke

Elan opustil, Slatnar prevzel

Dolgoletni proizvajalec skakalnih smuči Elan je leta 2016 izstopil iz te branže, ki velja za zelo nišno, dokaj posebno ter predvsem za majhno po prometu.[8] Tedaj je v zadevo vskočil Peter Slatnar in se dogovoril za prevzem nadaljnega poslovanja pod svojo blagovno znamko Slatnar carbon.[9] Za začetek so opremo in stroje najeli od Elana, prav tako so v proizvodnji ostali ljudje, ki imajo dolgoletne izkušnje z delom na tem področju. Tako je prišlo zelo hitro po Elanovi odpovedi do nove rešitve in zgolj dober mesec dni kasneje so pri Slatnarju predstavili svoje nove smučke.[10] Tako gre Petru Slatnarju zahvala, da je v Sloveniji ostala proizvodnja skakalnih smučk. Izdelava bo zaenkrat še naprej potekala na Elanovi lokaciji, poleg Slatnarja pa sta za obdržanje programa zaslužna tudi Smučarska zveza Slovenije, ki je pomagala pri dogovoru, zadevo pa je podprlo tudi podjetje Delavska hranilnica s delnim sponzoriranjem.[11]

Smuči Slatnar carbon

Pri Slatnarju izdelujejo dva modela skakalnih smuči, tekmovalne imenovane World Cup Skis Slatnar Carbon, ki prihajajo v treh različicah[12] in tiste za najmlajše imenovane Junior Skis Slatnar Carbon[13]. Njegove smučke že v štartu uporabljajo številni vrhunski tekmovalci, poleg ostalih oba zmagovalca zadnje sezone 2015-16| svetovnega pokala Peter Prevc in Sara Takanashi.

Pripomočki Slatnar

Poleg omenjenega izdeluje še razne naprave in pomagala, ki se jih tudi uporablja pri skokih.

Viri

Reference

  1. »Osebno s Petrom Slatnarjem: Leteči inovator, ki pušča sled«. delo.si. 15. maj 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  2. gorenjskiglas.si. 17. september 2014 http://www.gorenjskiglas.si/article/20140917/C/140919818/August. Pridobljeno 2016. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč); Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  3. »Inovator smučarskih vezi« (pdf). gorenjskiglas.si, stran 9. 26. april 2012. Pridobljeno 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  4. »Peter Slatnar S.p., Kovinostrugarstvo«. bizi.si. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  5. »Inovator Peter pomaga skakati«. slovenskenovice.si. 16. marec 2012. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  6. »Ski Jumping Bindings Slatnar Carbon«. carbon.slatnar.com/bindings (v angleščini). 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  7. »Slatnar Carbon Shoes«. carbon.slatnar.com/shoes (v angleščini). 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  8. »Podjetje, ki se je odreklo šampionu Petru Prevcu«. siol.net. 22. april 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  9. »Slatnar in Elan pred podpisom pogodbe«. delo.si. 13. maj 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  10. »Slatnar predstavil nove skakalne smuči«. delo.si. 26. maj 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  11. »Prevc uradno na smučeh Slatnar, zanimanje tudi iz tujine«. rtvslo.si. 26. maj 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  12. »World Cup Skis Slatnar Carbon«. carbon.slatnar.com (v angleščini). 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  13. »Junior Skis Slatnar Carbon«. carbon.slatnar.com/skis/junior (v angleščini). 2016. Pridobljeno avgust 2016. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)

Zunanje povezave


Rumpler 6B je bil


Rumpler C.III
Vloga Izvidniško letalo
Proizvajalec/-ci Rumpler Flugzeugwerke
Oblikovalec Edmund Rumpler
Predstavljen 1916
Glavni uporabnik Nemčija v 1. SV
Izdelovan 1916 - 1917

Rumpler C.III je bilo dvosedežno izvidniško letalo iz časa prve svetovne vojne nemškega proizvajalca Rumpler. V uporabo je prišlo konec leta 1916. V proizvodnji ga je hitro nadomestil naslednji model Rumpler C.IV, ki je imel boljši motor.

Zgodovina

Razvoj

Nastal je kot naslednik modela Rumpler C.I pod tovarniško oznako »6 A5«. Opremljen je bil z motorjem Benz Bz.IV in je bil v proizvodnji le malo časa, izdelovali so jih le v zimi 1916-17, nato je bil zamenjan z novejšim Rumpler C.IV, ki je imel vgrajen motor Mercedes D.IVa.

Bojna uporaba

V enote na fronti je začel prihajati decembra 1916. Kmalu po začetnem nastopu na zahodni fronti so vsa letala C.III in tudi prve C.IV, umaknili iz uporabe ter jih poslali nazaj v tovarno, da so opravili na njih trdnostne izboljšave. Težava je bila v tem, da je motor proizvajal preveč vibracij za tako krhko letalo. Predvsem je bila pod vprašajem trdnost zadnjega dela trupa kamor so se prenesle vibracije in posledično so z tem letalom doživeli nekaj nesreč. Ko so težavo odpravili so ponovno nastopili na bojišču. Ker je bil model C.III hitro zamenjan z C.IV jih je bilo na bojišču v uporabi relativno malo. Največ jih je bilo naštetih februarja 1917, in sicer 42, potem je to število le še upadalo.[1]

Specifikacija: Rumpler C.III

Karakteristike:

Zmogljivosti:

Oborožitev:

  • 1 × trdno vgrajena sinhronizirana strojnica spredaj - LMG 08/15 kalibra 7,92 mm
  • 1 × premična strojnica zadaj - Parabellum MG14 kalibra 7,92 mm

Viri

Literatura

  • Cowin, Hugh W. (2000): German And Austrian Aviation Of World War I - Aviation Pioneers 04, Osprey Publishing, Ltd. ISBN I 84176 069 2
  • Grosz, Peter (1992): Rumpler C.IV - Windsock Datafile 035, Albatros productions, Ltd. ISBN 0 948414 43 X

Reference

  1. Grosz, Peter (1992). Rumpler C.IV. Albatros productions, Ltd. str. 3–4. ISBN 0 948414 43 X.

Rumpler C.V je bilo dvosedežno izvidniško letalo iz časa prve svetovne vojne nemškega proizvajalca Rumpler. Nastalo je leta 1917 iz modela Rumpler C.IV.

Zgodovina

Razvoj

Rumpler C.VII je bilo dvosedežno izvidniško letalo nemškega proizvajalca Rumpler iz časa prve svetovne vojne. Nastalo je na podlagi nadaljnega razvoja že tako uspešnega modela Rumpler C.IV.

Zgodovina

Razvoj

Maybach Mb.IVa

Specifikacija: Rumpler C.VII

Karakteristike:

Zmogljivosti:

Oborožitev:

Zunanje povezave

(Angleščina)

Rumpler C.IX
Vloga Izvidniško letalo
Proizvajalec/-ci Rumpler Flugzeugwerke
Oblikovalec Edmund Rumpler
Predstavljen 1917
Glavni uporabnik Nemčija v 1. SV
Izdelovan 1917 - 1918

Rumpler C.IX je bilo dvosedežno izvidniško letalo iz časa prve svetovne vojne nemškega proizvajalca Rumpler. V uporabo je prišlo sredi leta 1917 in ostalo v proizvodnji do konca vojne. Namenjeno je bilo za daljše ogledniške polete in se je pri tem zelo obneslo.

Zgodovina

Razvoj

Letalo je bilo v svoji osnovi narejeno na modelu Rumpler C.IV in predvsem C.VII opremljeno z dodatnim rezervoarjem za gorivo, da je lahko opravljalo daljše polete.

Uporaba

Specifikacija: Rumpler C.IX

Karakteristike:

Zmogljivosti:

Oborožitev:

Rumpler C.X je bilo dvosedežno izvidniško letalo iz časa prve svetovne vojne nemškega proizvajalca Rumpler.


Rumpler G.I je bilo bombniško letalo nemškega proizvajalca Rumpler za časa prve svetovne vojne.

Zgodovina

Razvoj

Nastalo je pod tovarniško oznako Rumpler 4 A15.

Variante

  • 4 A15 - neoborožen prvi prototip za preizkuse, opremljen z motorjema Benz Bz.III
  • 5 A15 - G.I: serijska varianta oborožena z eno strojnico, 60 izdelanih opremljenih z motorjema Benz Bz.III ali Mercedes D.III
  • 5A16 - G.II: druga serija opremljena z dvema strojnicama in motorjema Benz Bz.IV, 72 izdelanih
  • 6G2 - G.III: zadnja serija opremljena z motorjema Mercedes D.IV, okoli 90 izdelanih

Uporaba

Specifikacija: Rumpler G.III

Karakteristike:

Oborožitev:

  • 1 × premična strojnica zadaj v trupu Parabellum MG14 kalibra 7,92 mm
  • 1 × premična strojnica spredaj v nosu Parabellum MG14 kalibra 7,92 mm
  • 250 kg bomb na zunanjih nosilcih
LVG
PanogaLetalska industrija
UstanovitevMarec 1910
Ukinitev1920
SedežBerlin, Nemčija
ProduktiVojaška letala
Št. zaposlenih300(1913) - 3500(Maj 1918)

Luftverkehrsgesellschaft m.b.H. (L.V.G. ali LVG) je bil nemški proizvajalec letal. Podjetje je nastalo leta 1910 in je nato za časa prve svetovne vojne izdelalo več uspešnih letal.

LVG je bil v času velike vojne drugi največji nemški proizvajalec letal, zaostal je le za največjim Albatrosom. Bil je med večjimi že pred vojno, saj so v letu 1913 z okoli 300 zaposlenimi izdelali 60 letal, vrhunec pa dosegli v maju 1918, ko je približno 3 500 zaposlenih proizvedlo 174 letal.

Zgodovina

Zemljevid Letališča Johannisthal iz leta 1913.

Podjetje je v marcu leta 1910 ustanovil berlinski poslovnež Arthur Müller, ki je investiral tudi v druga podračja v letalstvu. Med drugim je bil tudi lastnik podjetja za izdelavo letalskih hangarjev. Družba LVG se je nahajala v predelu Berlina, kjer je Letališče Johannisthal v takoimenovanem centru Adlershof (nemško: Motorflugplatz Johannisthal-Adlershof). Zraven se je nahajalo še več drugih podjetij, med njimi Albatros, Rumpler in Fokker.

Podjetje je najprej izdelovalo tuja letala po licenci, vendar brez večjega uspeha.

Za razvoj družbe je nadvse pomemben prihod švicarskega inženirja Franza Schneiderja v podjetje. Le ta je 1. decembra 1911 postal tehnični direktor in bil s tem odgovoren za razvoj novih projektov. Schneider je bil ob prihodu v LVG že izkušen konstruktor saj je pred tem uspešno delal za francoski Nieuport. Vsekakor pomeni njegov prihod za prelomno točko na poti do uspeha za LVG.

Prvi uspeh: LVG razreda B

LVG B.I je bil prvi večji projekt Franza Schneiderja po njegovem prihodu v podjetje. Letalo je doživelo številne uspehe tako po nekaj rekordnih poletih, ki jih je postavilo kot tudi po številnih naročilih, ki jih je dobilo od nemškega letalstva. Vsekakor pomeni letalo B.I prvi finančni uspeh za LVG in z njim so se prebili med večje proizvajalce letal v Nemčiji.

Napredek do razreda C

Prve vojne izkušnje so nakazale potrebo po še močnejših dvosedežnih letalih opremljenih z strojnico in sposobnih nositi bombe. Tovrstnim letalom so v Nemčiji dali oznako letala razreda C.

Viri

Reference

Literatura

  • Grosz, Peter (2003): »LVG B.I«, Windsock Datafile 098, Albatros productions, Ltd. ISBN 1-902207-53-X

Zunanje povezave

Kategorija:Letalska podjetja Nemčije Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1910

LVG B.I je bil dvosedežni izvidniški dvokrilni avion, ki je nastal tik pred prvo svetovno vojno. B.I se je uporabljal le v začetnem obdobju velike vojne, najprej kot bojiščni oglednik, nato pa kot šolsko letalo. Ob svojem prihodu na svet leta 1913 je bil med

Zgodovina

Ob pričetku prve svetovne vojne avgusta 1914 je imelo nemško armadno letalstvo (Fliegertruppe) v svojih vrstah letala dveh razredov. V razredu A so bila predvsem letala Taube, v novejši razred B pa so sodila nekoliko močnejša izvidniška letala treh glavnih proizvajalcev. To so bili Albatros, Aviatik in LVG. In ravno LVG B.I je bil med njimi najštevilnejši. Le ta je nasatal v letu 1913 na podlagi potrebe, ki jo je izkazalo nemško letalstvo po modernemu dvosedežnemu izvidniku.

Variante

  • LVG B.I -
  • LVG B.II -
  • LVG B.III -


LVG C.II
LVG C.II
Vloga reconnaissance/light bomber
Izvor Germany
Proizvajalec/-ci LVG
Oblikovalec Franz Schneider
Predstavljen 1915
Glavni uporabnik Luftstreitkräfte
Število izdelanih ~300
Razvit iz LVG B.I

LVG C.II je bilo dvosedežno izvidniško letalo nemškega proizvajalca LVG za časa prve svetovne vojne.

Zgodovina

Zunanje povezave

(Nemščina)

LVG C.V je bilo dvosedežno izvidniško letalo nemškega proizvajalca LVG za časa prve svetovne vojne.

Zgodovina

Viri

Reference

Literatura

Zunanje povezave

LVG C.VI je bilo dvosedežno izvidniško letalo nemškega proizvajalca LVG za časa prve svetovne vojne.

Zgodovina

Zunanje povezave

LFG Roland Zeppelin-Lindau