Konklave: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 18: Vrstica 18:
=== Rezultati volitev ===
=== Rezultati volitev ===


Kemične sestavine od leta 2005 nadomesteščajo mokro slamo in smolo, s katerima so v Vatikanu z dimom sporočali izide posameznih volilnih krogov v času konklava.
Kemične sestavine od leta 2005 nadomeščajo mokro slamo in smolo, s katerima so v Vatikanu z dimom sporočali izide posameznih volilnih krogov v času konklava.
V preteklosti so za proizvajanje belega dima uporabljali mokro slamo, črn dim pa je bil rezultat zažiga smole. Volilne lističe po vsakem volilnem krogu sežgejo v tradicionalni [[peč]]i v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]], posebna peč poleg nje pa skozi dimnik na strehi kapele v zrak pošlje značilni črn ali bel dim.
V preteklosti so za proizvajanje belega dima uporabljali mokro slamo, črn dim pa je bil rezultat zažiga smole. Volilne lističe po vsakem volilnem krogu sežgejo v tradicionalni [[peč]]i v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]], posebna peč poleg nje pa skozi dimnik na strehi kapele v zrak pošlje značilni črn ali bel dim.
Čeprav sta za proizvodnjo dima na sedaj na voljo dve ločeni enoti, pa se obe cevi tik pod streho kapele združita v en dimnik.
Čeprav sta za proizvodnjo dima na sedaj na voljo dve ločeni enoti, pa se obe cevi tik pod streho kapele združita v en dimnik.

Redakcija: 22:29, 22. november 2016

Konkláve (italijansko Conclave) ("pod ključem") je skupek postopkov, ko kardinali, ki imajo volilno pravico, izvolijo novega papeža.

Kardinal Alojzij Ambrožič je prvi slovenski kardinal, ki je sodeloval na kakšnem konklavu, in sicer je bilo to po smrti Janeza Pavla II., na konklavu, na katerem je bil izvoljen njegov naslednik papež Benedikt XVI.

Zgodovinski razvoj konklava

Konklave je v nekaterih jezikih tudi ime prostora, v katerem se zberejo kardinali in so tam zaprti, dokler ne izberejo/izvolijo novega papeža. Takšno obliko izbire papeža so uvedli v Rimokatoliški cerkvi leta 1274 na drugem Lyonskem koncilu. Leta 1492 je bil konklave prvič v Sikstinski kapeli, ki je prizorišče vseh konklavov od leta 1878.

Zunanjost Sikstinske kapele

Pravila volitev

Volilno pravico na konklavu po sedaj veljavnih predpisih imajo vsi kardinali, ki na dan izpraznjenega papeškega apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Takšnih kardinalov je lahko največ 120.

Postopek volitev

Vatikan, kjer glasujejo sedaj, ima urejene oddvojene prostore, kamor se lahko kardinali umaknejo za razmislek in molitev, to so zgolj manjše celice z nekaj opreme. Skupne volitve potekajo zjutraj in zvečer v Sikstinski kapeli. Konklave se prične deseti dan po papeževi smrti in konča po pravilih takrat, ko eden od kandidatov dobi 2/3 vseh glasov. Leta 1950 so to pravilo spremenili, sedaj mora izvoljeni kardinal dobiti 2/3 plus 1 glas. Ves čas glasovanja živijo kardinali brez vseh stikov z zunanjim svetom.


Rezultati volitev

Kemične sestavine od leta 2005 nadomeščajo mokro slamo in smolo, s katerima so v Vatikanu z dimom sporočali izide posameznih volilnih krogov v času konklava. V preteklosti so za proizvajanje belega dima uporabljali mokro slamo, črn dim pa je bil rezultat zažiga smole. Volilne lističe po vsakem volilnem krogu sežgejo v tradicionalni peči v Sikstinski kapeli, posebna peč poleg nje pa skozi dimnik na strehi kapele v zrak pošlje značilni črn ali bel dim. Čeprav sta za proizvodnjo dima na sedaj na voljo dve ločeni enoti, pa se obe cevi tik pod streho kapele združita v en dimnik. Črn dim iz dimnika na strehi Sikstinske kapele oznanja neuspešen izid volilnega kroga. Za razliko od črnega dima pa bel dim spremlja tudi zvonenje vatikanskih zvonov, ki svetu sporočajo, da je bil izvoljen novi papež.

Viri


Glej tudi

Zunanje povezave