Eshatologija

Albrecht Dürer - Štirje jezdeci apokalipse, lesorez, 1497–1498

Eshatologíja (grško έσχατος: éshatos - zadnji + -logija) je nauk o zadnjih ciljih življenja in sveta, o poslednjih stvareh, to je o smrti oziroma koncu ter sodbi in končni usodi človeka in sveta. Eshatologija je del teologije in filozofije. V mnogih verstvih je konec sveta dogodek v prihodnosti, ki je prerokovan v svetih spisih ali v narodopisju. Širše lahko eshatologija vsebuje sorodne predstave o odrešeniku, odrešeniški dobi, posmrtnem življenju ali duši.

Grška beseda αιών: atós pomeni starost, vek in bi morda prevod pomenil »konec veka«, namesto »konec sveta«. Razlika ima teološko pomembnost, saj »čas konca« v mnogih verstvih pogojuje uničenje planeta ali vseh živih bitij, kjer bi človeštvo preživelo v nekakšni drugi obliki, in s tem bi se končal trenutni »vek«, trenutna »doba« obstoja, in se začela nova.

Glej tudi

• končna usoda Vesolja