Izposojenka: Razlika med redakcijama
m dp |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Izposójenka''' ali '''sposójenka''' je [[prevzeta beseda|prevzeta]] [[občno ime|občnoimenska]] [[beseda]], ki je popolnoma prilagojena [[slovenščina|slovenščini]] v izgovorjavi, pisavi, pregibanju, skladnji in besedotvornih zmožnostih. Izposojenke so knjižne in slogovno nezaznamovane besede. Slovenščina je v preteklosti prevzela veliko [[Seznam nemških izposojenk v slovenščini|izposojenk iz nemščine]], npr. ''štala, hiša, ohrovt, regrat, skedenj, škoda, birma'', ki so povsem prilagojene njenim jezikovnosistemskim lastnostim in kot take organski del njenega besedišča. Pogoste so tudi izposojenke iz drugih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]], vendar pri njih tuj izvor zaradi slovanskega jezikovnega sorodstva ni tako očiten (na primer [[hrvatizem|hrvatizmi]] ''smatrati'', ''izven'', ''otvoritev'', [[rusizem]] ''točka'', [[polonizem]] ''vpliv''). |
'''Izposójenka''' ali '''sposójenka''' je [[prevzeta beseda|prevzeta]] [[občno ime|občnoimenska]] [[beseda]], ki je popolnoma prilagojena [[slovenščina|slovenščini]] v izgovorjavi, pisavi, pregibanju, skladnji in besedotvornih zmožnostih. Izposojenke so knjižne in slogovno nezaznamovane besede. Slovenščina je v preteklosti prevzela veliko [[Seznam nemških izposojenk v slovenščini|izposojenk iz nemščine]], npr. ''štala, hiša, ohrovt, regrat, skedenj, škoda, birma'', ki so povsem prilagojene njenim jezikovnosistemskim lastnostim in kot take organski del njenega besedišča. Pogoste so tudi izposojenke iz drugih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]], vendar pri njih tuj izvor zaradi slovanskega jezikovnega sorodstva ni tako očiten (na primer [[hrvatizem|hrvatizmi]] ''smatrati'', ''izven'', ''otvoritev'', [[rusizem]] ''točka'', [[polonizem]] ''vpliv''). |
||
[[Tujka|Tujke]] za razliko od izposojenk niso povsem prilagojene slovenščini (zlasti ne v pisavi, manj v izgovoru in pregibanju). [[Anton Breznik]] za izposojenke šteje besede, ki jih je ljudstvo prevzelo iz stika s tujejezičnimi, tujke pa so po njegovem zlasti zahodne od izobraženstva prevzete besede. |
[[Tujka|Tujke]] za razliko od izposojenk niso povsem prilagojene slovenščini (zlasti ne v pisavi, manj v [[izgovoru]] in [[pregibanju]]). [[Anton Breznik]] za izposojenke šteje besede, ki jih je ljudstvo prevzelo iz stika s tujejezičnimi, tujke pa so po njegovem zlasti zahodne od izobraženstva prevzete besede. |
||
== Viri == |
== Viri == |
||
Redakcija: 20:28, 11. november 2016
Izposójenka ali sposójenka je prevzeta občnoimenska beseda, ki je popolnoma prilagojena slovenščini v izgovorjavi, pisavi, pregibanju, skladnji in besedotvornih zmožnostih. Izposojenke so knjižne in slogovno nezaznamovane besede. Slovenščina je v preteklosti prevzela veliko izposojenk iz nemščine, npr. štala, hiša, ohrovt, regrat, skedenj, škoda, birma, ki so povsem prilagojene njenim jezikovnosistemskim lastnostim in kot take organski del njenega besedišča. Pogoste so tudi izposojenke iz drugih slovanskih jezikov, vendar pri njih tuj izvor zaradi slovanskega jezikovnega sorodstva ni tako očiten (na primer hrvatizmi smatrati, izven, otvoritev, rusizem točka, polonizem vpliv).
Tujke za razliko od izposojenk niso povsem prilagojene slovenščini (zlasti ne v pisavi, manj v izgovoru in pregibanju). Anton Breznik za izposojenke šteje besede, ki jih je ljudstvo prevzelo iz stika s tujejezičnimi, tujke pa so po njegovem zlasti zahodne od izobraženstva prevzete besede.
Viri
- Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. 4., prenovljena in razširjena izd. Maribor: Obzorja. (COBISS)
 | Ta jezikoslovni članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |