Janja Vidmar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 2A00:EE2:800:C300:E56E:232C:AAD4:AC56 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Zamenjava strani s/z '{{Infopolje Oseba}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vidmar, Janja}} Kategorija:Rojeni leta 1962 Kategorija:Živeči ljudje Kategorija:Slovenski mladinski p...'
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Janja Vidmar''', [[slovenci|slovenska]] [[pisateljica]] in [[scenarist]]ka, * [[1962]], [[Ptuj]].

==Življenjepis==
Še pred osnovno šolo se je družina preselila v [[Maribor]], kjer je Vidmarjeva dokončala osnovno šolo in se vpisala na tamkajšnjo [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo]], nato študirala na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]], pozneje na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], vendar je študij opustila. Je absolventka [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoške fakultete Maribor]], smer [[slovenščina]] in [[pedagogika]].

Pred koncem študija se je vrnila v Maribor in se zaposlila. Avtorica pisateljuje od začetka devetdesetih let 20. stoletja in ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], članica upravnega odbora tega društva in hkrati predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev in pobudnica nagrade ''[[desetnica]]'', ki je bila prvič podeljena leta 2004. Kot avtorica in predsednica sekcije se bori za postavitev mladinske literature v ospredje književnosti. Od leta 1996 je [[svobodni umetnik|svobodna umetnica]]. Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi [[scenarij]]e za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala tudi scenarij za slovenski [[celovečerni film]] ''[[Blues za Saro]]''. Na Slovenskem je Janja Vidmar znana predvsem kot avtorica mladinske [[realizem|realistične]] proze, ki se uvršča na področje [[socialno-psihološki roman|socialno-psihološkega romana]]. Svoja dela objavlja tudi v [[revija]]h in [[časopis]]ih, večinoma zgodbe in romane -[[podlistek|podlistke]].

== Delo ==
===Mladinska dela ===
; Žanrska razvrstitev mladinskih del
Mladinska dela Janje Vidmar se uvrščajo v šest proznih književnih žanrov: socialno-psihološki romani (''Baraba, Debeluška, Princeska z napako, V imenu ljubezni, Vsiljivka, Fantje iz gline, Zoo, Nimaš pojma, Uspavanka za mladega očka''), socialno-psihološke povesti (''Matic je kaznovan, Matic v bolnišnici, Matic prespi pri prijatelju, Matic je zaljubljen, Moja Nina, Prijatelja, Sence poletja, Punce za znoret, Smetiščni dnevnik, Na vroči sceni, Superzvezda, V imenu ljubezni, Manca&rock''), avanturistične realistične povesti (''Junaki petega razreda, Druščina iz šestega b, Moj prijatelj Arnold, Peklenske počitnice, Potovanje groze''), grozljivke (''Krvava legenda, Hiša groze, Stvor, Otok smrti, Obrazi, Izgubljena avtocesta, Furija, Klovn iz Strahovskega Dola''), kratka realistična proza (''Bučko Superga'') in fantastične pripovedi ''(Aknožer, Leteči krožnik na našem vrtu, Čudni vitez, Vrtiljak čudežev, Zgaga in mesto lutk, Zgaga in mačje oko'').

; Tematika del
V ospredje dogajanja svojih [[socialno-psihološki roman|socialno-psiholoških romanov]] in [[povest]]i je Vidmarjeva postavila odtujenost in razslojenost slovenske družbe. Avtorica v skoraj vsakem delu odpira različne [[tabu|tabuizirane teme]], kot na primer smrt, [[homoseksualnost]], [[nasilje]] med vrstniki, nasilje v družini, [[motnje prehranjevanja]], [[ksenofobija]] in delitev ljudi po [[verska pripadnost|verski pripadnosti]] na način, ki razkriva moralno razsežnost. Njeni literarni junaki prihajajo iz različnih [[socialno okolje|socialnih okolij]], toda se njihove poti kljub temu večkrat križajo. Skozi [[notranji monolog|notranje monologe]] in komentarje [[tretjeosebni pripovedovalec|tretjeosebnega pripovedovalca]] poteka odkrivanje karakterizacije [[literarna oseba|literarnih oseb]]. V delih pa hkrati zasledimo tudi precejšnjo mero samoironije glavnih likov, s pomočjo katere le-ti skušajo ohraniti svoje dostojanstvo. Zgradba pripovedovanja je največkrat grajena [[sintetično]], včasih pa se pojavijo tudi [[retrospektiva|retrospektive]], ki nam pomagajo k razumevanju ozadja dogajanja.

; Pripovedni vzorec
Pripovedni vzorec Janje Vidmar sestoji iz sledečih ponavljajočih se literarnih elementov: ponavljajoči se motivi (upor, osamljenost, konflikti z odraslimi, prve ljubezenske izkušnje, revščina, nesporazum z vrstniki, pobeg od doma, kraja, družinsko nasilje, mladostniško nasilje, sovraštvo, odpor do tujcev, delikventnost, alkoholizem), značilne tabujske teme (prestopništvo, ksenofobija, nasilje, ločitev, prezaposlenost, odvisnost, motnje hranjenja, drugačnost) in problematični junaki.

; Problemi junakov
Najpogostejši problemi junakov sovpadajo z motivi in tabujskimi temami kot so revščina, drugačnost, osamljenost, dužinsko nasilje, nesporazum z odraslimi in nesporazum z vrstniki.

Problematični junaki so v konfliktu z okoljem, kar izvira iz težav likov, ki jih rešujejo, pri tem pa so lahko uspešni ali neuspešni. Njena dela vsebujejo nenadne preobrate, problematične junake, ki so skoraj vedno v konfliktu z okoljem, zgodbe pa imajo srečen konec. Hudobneži so kaznovani za svoje grdobije, sledi pravična poravnava.

====Predstavitev izbranih mladinskih del====

; ''Princeska z napako'', (1998)
{{glavni|Princeska z napako}}
Socialno-psihološki roman Princeska z napako prikazuje revno življenje [[Muslimani|muslimanske]] družine Ismailović, ki ilegalno živi v hladni in vlažni kleti nekega stanovanjskega bloka. Glavni lik je Fatima, za katero se doma nihče ne zmeni, hkrati pa jo tudi vsi v šoli zaničujejo, ker prihaja iz drugačnega okolja. Na neki zabavi se zaljubi v sina bogataške družine, s katerim doživi prvo ljubezensko izkušnjo in tudi zanosi. Fatimino usodo zapečati družinska odločitev, da jo poročijo z bogatim botrom Esadom iz Nemčije. Glavni junakinji vseskozi stoji ob strani le učiteljica biologije Kodrlajsa.

; ''Debeluška'', (1999)
Osmošolka Urša ima zaradi svoje mame, ki je bila v mladosti manekenka, težave s hrano. Obiskuje tudi manekenski tečaj, kjer se spozna z Žano, ki trpi za [[bulimija|bulimijo]]. Kmalu tudi sama začne prisilno bruhati, da bi postala suha, njen svet pa se začne vrteti le okrog hrane in kilogramov. Žana kmalu umre, hkrati pa tudi Urša postaja vse bolj slabotna, da bi ustregla svoji mami, ki jo želi prijaviti na lepotno tekmovanje v Italiji. Na koncu tudi sama pristane v bolnišnici, kjer jo komaj rešijo.

; ''Sence poletja'', (2000)
Socialno-psihološki roman ''Sence poletja'' govori o osamosvojitveni vojni za Slovenijo, treh otroških junakih in njihovem prijateljstvu, paranoji, sosedskih odnosih in adrenalinu. V zgodovinsko ozadje je grajena izmišljena zgodba, ki se odvija na Jesenicah, kjer prebiva narodnostno mešano prebivalstvo, ki pa se na narodnost ne ozira. Vojna jih za vselej loči, kruto pa pretrga tudi prijateljstvo treh otroških junakov. V zgodbo je vpleten tudi zaljubljeni par, ki vojno in ločitev doživlja drugače.

; ''Baraba'', (2001)
16-letni Matej (Tizi) se zaradi nasilja v družini zaplete v vrtinec težav s šolo, zakonom in vrstniki. Glavni književni lik odrašča v družini skupaj s polsestro Rebeko, mamo in očimom. Matej se boji in obenem sovraži očima, ki ga večkrat pretepe in zmerja. Mati se čedalje bolj vdaja alkoholu zaradi neuspelega prvega zakona in polomije v zdajšnjem. Matej zaradi neurejenih družinskih razmer počne razne nezakonite akcije, od kraje do vlomov, njegova polsestra pa se zateče v svet drog in prehitro okuša slast telesne ljubezni. Višek problemov nastane, ko se Tizi želi očimu maščevati za vse udarce in brce in ga očim vrže in stanovanja.

; ''Nimaš pojma'', (2005)
{{glavni|Nimaš pojma}}
Knjiga je razdeljena na dva dela; prvi del (PREJ) vključuje deset poglavij, drugi del (POTEM) pa vsebuje osem poglavij. Zgodba se začne s [[pripovedjo]] o 3 najboljših prijateljih: Piksiju, Sinetu in Nejcu. Pripoveduje o treh otrocih (Piksiju, Sinetu in Nejcu), najboljših prijateljih, ki si pri svojih osmih letih večno prijateljstvo tudi zaprisežejo. Roman opisuje dogajanje čez pet let, ko se kot najstniki nič več ne družijo, temveč se samo še sovražijo.

; ''Zoo'', (2005)
{{glavni|Zoo (roman)}}
''Zoo'' je socialno-psihološki mladinski [[roman]], v katerem se prepletajo motivi prestopništva, ljubezni, odraščanja in smrti.

===Scenaristična dela===
Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi scenarije za otroške oddaje. Leta [[1993]] je napisala scenarij za 3-delno TV nadaljevanko ''[[Junaki petega razreda]]'', leta [[1996]] pa scenarij za 5-delno TV nadaljevanko ''[[Moj prijatelj Arnold]]''. Po njenem scenariju je leta [[1997]] bil posnet celovečerni film ''[[Blues za Saro]]'', leta [[2003]] pa je napisala scenarij za celovečerni film ''[[Roza v kraljestvu svizca]]''. Vidmarjeva je tudi avtorica scenarijev za kratka TV filma z naslovom ''[[Moj brat Luka]]'' ([[2005]]) in ''[[Dihaj z mano]]'' ([[2006]]).

==Bibliografija==
*''[[Junaki petega razreda]]'', 1995 {{COBISS|ID=54502912}}
*''[[Kdo je ubil Emilijo K.?]]'', 1995 {{COBISS|ID=53520896}}
*''[[Ameriški prijatelj]]'', 1995 {{COBISS|ID=51632640}}
*''[[Blues za Saro]]'', 1996 {{COBISS|ID=60246016}}
*''[[Moj prijatelj Arnold]]'', 1997 {{COBISS|ID=68806912}}
*''[[Aknožer]]'', 1998 {{COBISS|ID=77373952}}
*''[[Princeska z napako]]'', 1998 {{COBISS|ID=109348608}}
*''[[Čudni vitez]]'', 1999 {{COBISS|ID=103017472}}
*''[[Debeluška]]'', 1999 {{COBISS|ID=103067904}}
*''[[Klovn iz Strahovskega Dola]]'', 1999 {{COBISS|ID=99015936}}
*''[[Vrtiljak čudežev]]'', 1999 {{COBISS|ID=43555329}}
*''[[Peklenske počitnice]]'', 1999 {{COBISS|ID=98231296}}
*''[[Druščina iz šestega b]]'', 2000 {{COBISS|ID=109497600}}
*''[[Hiša groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=110408704}}
*''[[Potovanje groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=107009792}}
*''[[Sence poletja]]'', 2000 {{COBISS|ID=108103680}}
*''[[Tisočletje po kapljicah]]'', 2000 {{COBISS|ID=44850433}}
*''[[Baraba]]'', 2001 {{COBISS|ID=114705408}}
*''[[Zgaga in mačje oko]]'', 2001 {{COBISS|ID=114396928}}
*''[[Leteči krožnik na našem vrtu]]'', 2002 {{COBISS|ID=120198912}}
*''[[Smetiščni dnevnik]]'', 2002 {{COBISS|ID=47600897}}
*''[[Zgaga in mesto lutk]]'', 2002 {{COBISS|ID=120862208}}
*''[[Stvor]]'', 2002 {{COBISS|ID=116966400}}
*''[[Krvava legenda]]'', 2003 {{COBISS|ID=122580992}}
*''[[Manca&rock]]'', 2003 {{COBISS|ID=122493184}}
*''[[Matic je kaznovan]]'', 2003 {{COBISS|ID=120523264}}
*''[[Otok smrti]]'', 2003 {{COBISS|ID=51758081}}
*''[[Prijatelja]]'', 2003 {{COBISS|ID=126380544}}
*''[[Superzvezda]]'', 2003 {{COBISS|ID=126158080}}
*''[[Punce za znoret]]'', 2003 {{COBISS|ID=124564992}}
*''[[V imenu ljubezni]]'', 2003 {{COBISS|ID=126654464}}
*''[[Furija (Janja Vidmar)|Furija]]'', 2004 {{COBISS|ID=54083329}}
*''[[Izgubljena avtocesta]]'', 2004 {{COBISS|ID=53142017}}
*''[[Moja Nina]]'', 2004 {{COBISS|ID=216886784}}
*''[[Na vroči sceni]]'', 2004 {{COBISS|ID=214074624}}
*''[[Obrazi (knjiga)|Obrazi]]'', 2004 {{COBISS|ID=52385537}}
*''[[Matic v bolnišnici]]'', 2004 {{COBISS|ID=125118720}}
*''[[Vsiljivka]]'', 2004 {{COBISS|ID=217414912}}
*''[[Fantje iz gline]]'', 2005 {{COBISS|ID=221712896}}
*''[[Zoo (roman)|Zoo]]'', 2005 {{COBISS|ID=222787072}}
*''[[Matic prespi pri prijatelju]]'', 2005 {{COBISS|ID=221631232}}
*''[[Nimaš pojma]]'', 2005 {{COBISS|ID=225103872}}
*''[[Matic je zaljubljen]]'', 2006 {{COBISS|ID=228872448}}
*''[[Bučko Superga]]'', 2006 {{COBISS|ID=224369152}}
*''[[Uspavanka za mladega očka]]'', 2006 {{COBISS|ID=230643712}}
*''[[Matica je strah]]'', 2007 {{COBISS|ID=234159360}}
*''[[Matic in Blažka]]'', 2009 {{COBISS|ID=246411776}}
*''[[99 balonov]]'', 2009 {{COBISS|ID=247824640}}
*''[[Kebarie]]'', 2010 {{COBISS|ID=252938752}}
*''Pink'', 2010 {{COBISS|ID=249816576}}

==Prevodi del v tuje jezike==
Njena bibliografija obsega petinštirideset pretežno mladinskih knjig, nekatere med njimi so bile tudi prevedene v tuje jezike: v nemščini so izšla dela ''Baraba'', ''Prijatelja'' in ''Zoo'', v hrvaščini ''Moja Nina'' in ''Debeluška'', v srbščini ''Debeluška'', v italijanščini ''Moja Nina''. Odlomka iz njenih del sta izšla tudi v angleščini in hrvaščini: v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Tales growing up in to secrets]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Baraba'', naslov ''Bad Lad'') in v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Priče izrasle u tajne]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Debeluška'', naslov ''Bucka'').

== Priznanja in nagrade ==
*1998 - nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Princeska z napako''
*2000 - drugo mesto v akciji [[Moja najljubša knjiga]] z romanom ''Debeluška''
*2005 - nominacija za [[Slovenka leta|Slovenko leta]]
*2006 - nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za mladinski roman ''Zoo''
*2007 - [[Glazarjeva listina]]
*2008 - nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Pink''
*2013 - nagrada desetnica za mladinski roman ''Kebarie''

==Viri==
* Haramija, Dragica; Kekec, Letn. 14, št. 3 (november 2004)
* Haramija, Dragica; Kekec, letn. 14, št. 7 (marec 2005)
* Braco Zavrnik, Ekomagazin (2011)

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
*{{dlib|ime={{PAGENAME}}}}
* [http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/138/detail.html Janja Vidmar] na portalu slovenskih pisateljev

==Glej tudi==
* [[Društvo slovenskih pisateljev]]
* [[Slovenska mladinska književnost]]

{{-}}
{{Vecernica}}
{{GlazerjeviNagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}
{{Normativna kontrola}}



Redakcija: 12:19, 26. oktober 2016

Janja Vidmar
Portret
Rojstvo23. marec 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (62 let)
Ptuj
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicpisateljica, scenaristka, otroška pisateljica