Oglej: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 51: Vrstica 51:
'''Oglej''' ([[Latinščina|latinsko]] in [[Italijanščina|italijansko]] ''Aquileia'', [[furlanščina|furlansko]] ''Aquilee'') je [[italija]]nsko [[mesto]] v [[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]].
'''Oglej''' ([[Latinščina|latinsko]] in [[Italijanščina|italijansko]] ''Aquileia'', [[furlanščina|furlansko]] ''Aquilee'') je [[italija]]nsko [[mesto]] v [[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]].


Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] "Aquilis". Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št.
Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] »Aquilis«. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št.


V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž "Vie Giulia Augusta", kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej.
V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž »Vie Giulia Augusta«, kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej.


Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]].
Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]].
Vrstica 61: Vrstica 61:
Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili [[triumvirat|triumviri]] [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]], ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih [[kolon]]istov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane [[municipij]], s tem pa tudi del rimske države.
Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili [[triumvirat|triumviri]] [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]], ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih [[kolon]]istov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane [[municipij]], s tem pa tudi del rimske države.


V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - "caput" - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadransko morje|Jadranu]]. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 489 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež (Italija)|Gradež]]. Tudi sedež škofije je začasno preseljen v Gradež.
V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - »caput« - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadransko morje|Jadranu]]. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 489 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež (Italija)|Gradež]]. Tudi sedež škofije je bil začasno preseljen v Gradež.


V letih 811 - 817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]]. V letih 1019 - 1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek partriarhalne države.
V letih 811 - 817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]]. V letih 1019 - 1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek partriarhalne države.
Vrstica 77: Vrstica 77:
[[File:Aquileia, buon pastore, pavimento della basilica, 1a metà del IV secolo.jpg|thumb|200px|left|Mozaik Dobrega pastirja, detajl iz poda [[ Oglej|Oglejske]] [[Bazilika|bazilike]]]]
[[File:Aquileia, buon pastore, pavimento della basilica, 1a metà del IV secolo.jpg|thumb|200px|left|Mozaik Dobrega pastirja, detajl iz poda [[ Oglej|Oglejske]] [[Bazilika|bazilike]]]]


Če gre verjeti legendi, je bil [[Sveti Marko|evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca, sveti [[Mohor in Fortunat]] pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi Milanskega edikta.
Če gre verjeti legendi, je bil [[Sveti Marko|evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca, sveti [[Mohor in Fortunat]] pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]].


V 6. stoletju je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani [[Alpe|Alp]], na germanskem in slovenskem ozemlju do reke [[Drava|Drave]], spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika.
Od 6. stoletja je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani [[Alpe|Alp]], na germanskem in slovenskem ozemlju do reke [[Drava|Drave]], spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika.


{{Infobox World Heritage Site
{{Infobox World Heritage Site

Redakcija: 19:35, 22. oktober 2016

Oglej

Aquileia
Comune di Aquileia
Bazilika
Bazilika
Grb Oglej
Grb
Oglej se nahaja v Italija
Oglej
Oglej
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°46′N 13°22′E / 45.77°S 13.37°V / 45.77; 13.37
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
PokrajinaVidem (UD)
FrazioniBeligna, Belvedere, Viola, Monastero
Upravljanje
 • ŽupanAlviano Scarel (od junija 2004)
Površina
 • Skupno36 km2
Nadm. višina
5 m
Prebivalstvo
 (30. junij 2009)
 • Skupno3,503
 • Gostota0,097 preb./km2
DemonimAquileiesi
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
33051
Klicna koda0431
Zavetniksveti Mohor in Fortunat
Dan12. julij
Spletna stran[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke Nadiže »Aquilis«. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št.

V mestu so na ogled ostanki rimskega foruma, ki je pod zaščito UNESCA, najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž »Vie Giulia Augusta«, kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni mavzolej, na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki epitafov uvrščajo v obdobje cesarja Avgusta. Narodni arheološki muzej se nahaja v vili Cassis-Faraone in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z lapidarijem. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej.

Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež oglejskega patriarhata.

Zgodovina

Zamljevid rimske Aquilee. Po nekdanjem kanalu na vzhodni strani sedaj poteka sprehajalna pot Via Sacra.

Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili triumviri P. Cornelius Scipio Nasica, Caius Flaminius in L. Manlio Acidius, ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih kolonistov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane municipij, s tem pa tudi del rimske države.

V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - »caput« - regije Venetia et Histria. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Od leta 284 do 305, za časa cesarja Dioklecijana, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem Jadranu. Leta 313, po razglasitvi Milanskega edikta in z njim svobode za kristjane, se škof Teodor iz Ogleja udeleži Koncila v Arlesu in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar Julijan Odpadnik oblega mesto in preusmeri tok reke Nadiže. Leta 489 mesto uničijo Huni, ki jih vodi Atila, prebivalstvo se zateče na obalo in v Gradež. Tudi sedež škofije je bil začasno preseljen v Gradež.

V letih 811 - 817 v času patriarha Maksencija poteka prva obnova oglejske bazilike. V letih 1019 - 1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del Svetega rimskega cesarstva. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja Henrika IV. potrdi vladavino patriarha Sigearda, s tem pa tudi nastanek partriarhalne države.

Beneška republika leta 1420 okupira Furlanijo. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji. Leta 1509 je Oglej pod avstrijsko zasedbo in postane del Goriške grofije. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki. Leta 1715 se ukine oglejski patriarhat in nastaneta škofiji v Vidmu in Gorici, del slednje je tudi sedanja oglejska župnija.

Rimsko pristanišče - Via Sacra

Arheološka pot

Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka reke Natisone - Torre.

Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar Klavdij (41 - 45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški akvatorij, nekoč širok 48 metrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini pa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot Via Sacra. Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi reke Natisone - Torre, ki jo je dal opraviti cesar Julijan.

Krščanstvo v Ogleju

Mozaik Dobrega pastirja, detajl iz poda Oglejske bazilike

Če gre verjeti legendi, je bil evangelist Marko misijonar v Ogleju, njegova učenca, sveti Mohor in Fortunat pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi Milanskega edikta.

Od 6. stoletja je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani Alp, na germanskem in slovenskem ozemlju do reke Drave, spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika.

Oglej
The Patriarchal Basilica of Aquileia.
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeArheološko območje in patriarhalna bazilika v Ogleju
LegaItalija
Koordinati45°46′N 13°22′E / 45.77°N 13.37°E / 45.77; 13.37Koordinati: 45°46′N 13°22′E / 45.77°N 13.37°E / 45.77; 13.37
Površina37,44 km²[1]
KriterijKulturni: iii, iv, vi
Referenca825
Vpis1998 (22. zasedanje)
Spletna stranwww.comune.aquileia.ud.it
Oglej se nahaja v Italija
Oglej
Lega: Oglej

Glej tudi

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Oglej v Wikimedijini zbirki


  1. »Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011«. Istituto Nazionale di Statistica. Pridobljeno 16. marca 2019.