Franc Leskošek: Razlika med redakcijama

Franc Leskošek
Franc Leskošek
	Leskošek leta 1961 ob govoru v Ljubljani
Rojstvo	9. december 1897; Celje
Smrt	5. junij 1983 (85 let); Ljubljana
Državljanstvo	SFRJ; Kraljevina Jugoslavija; Avstro-Ogrska
Poklic	politični komisar, politik, partizan, častnik

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 20:53, 20. oktober 2016

Franc Leskošek (partizansko ime Luka in Peter Strugar), slovenski častnik in politik, * 9. december 1897 Celje, † 5. junij 1983, Ljubljana.

Življenjepis

Franc Leskošek - Luka je leta 1926 kot delavec vstopil v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ). Od leta 1932 je skupaj z Edvardom Kardeljem in Borisom Kidričem postal eden od vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1935 je skupaj s Kardeljem odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer je delal za Kominterno in bil na avgustovskem posvetovanju v Moskvi imenovan v politbiro KPJ. Ko je Kominterna leta 1937 za novega generalnega sekretarja KPJ določila Josipa Broza Tita, ga je slednji skupaj s Kardeljem imenoval za člana novega vodstva KPJ v domovini. Aprila 1937 je bil na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah izvoljen za sekretarja CK KPS, na 5.državni konferenci KPJ 1940 pa za člana politbiroja CK KPJ. Takoj po okupaciji je postal predsdnik vojne komisije CK KPS, po ustanovitvi slovenskih partizanskih enot leta 1941, ga je Kardelj imenoval za poveljnika glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije. Od 1942 je bil član Izvršnega odbora OF. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in bil izvoljen v Predsedstvo SNOO/SNOS, kot tudi AVNOJ-a. Po vojni, ko so komunisti prevzeli oblast je bil do konca leta 1945 sekretar CK KPS in republiški ter nato zvezni minister za težko industrijo in predsednik zveznega sveta za strojegradnjo. V letih od 1947 do 1953 je bil član jugoslovanske vlade, 1951--53 tudi predsednik sveta za industrijo LRS, nato član zveznega izvršnega sveta.1958--63 je bil podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine. Bil je član politbiroja oz. izvršnega komiteja CK KPJ/ZKJ (1948-64) in po 1959 tudi IK CK ZKS. Bil je predsednik ZZB NOV Slovenije 1965--69, nato njen častni predsednik. Odlikovan je bil z najvišjimi državnimi odlikovanji. Bil je rezervni generalpodpolkovnik. Pokopan je v grobnici narodnih herojev v Celju.

Odlikovanja

Komunistična partija Slovenije ga je razglasila za častnega občana mest Celje in Maribor.

Viri

Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944-1950. v Vojnozgodovinski zbornik št. 9, str. 90-97. Logatec, 2002

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Franc Leskošek.

Ta članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

↑ ^1,0 ^1,1 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leskosek-luka-franc/

[[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leskosek-luka-franc/_https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leskosek-luka-franc/]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leskosek-luka-franc/

[1]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 {{Infopolje Oseba|caption=Leskošek leta 1961 ob govoru v Ljubljani}}
-'''Franc Leskošek''' ([[partizani|partizansko]] [[ime]] '''Luka'''), [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]] in [[politik]], * [[9. december]] [[1897]] [[Celje]], † [[5. junij]] [[1983]], [[Ljubljana]].
+'''Franc Leskošek''' ([[partizani|partizansko]] [[ime]] '''Luka in Peter Strugar'''), [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]] in [[politik]], * [[9. december]] [[1897]] [[Celje]], † [[5. junij]] [[1983]], [[Ljubljana]].
 == Življenjepis ==
-Franc Leskošek - Luka je leta 1926 kot delavec vstopil v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ). Od leta 1932 je skupaj z [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]] in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] postal eden od vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1935 je skupaj s Kardeljem odpotoval v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je delal za [[Kominterna|Kominterno]]. Po tem, ko je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] leta 1937 za novega generalnega sekretarja KPJ določil [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], ga je slednji skupaj s Kardeljem imenoval za člana politbiroja Centralnega komiteja KPJ. Leskošek si je na področju notranje politike prizadeval za komunistično revolucijo v [[Slovenija|Sloveniji]] oziroma [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], za rušenje izvoljene jugoslovanske vlade in ukinitev vseh slovenskih političnih strank. Na področju zunanje politike je podpiral politiko Stalina in Sovjetske zveze ter nasprotoval [[fašizem|fašizmu]], [[nacizem|nacizmu]] in Zahodnim [[demokracija]]m kot [[imperializem|imperialističnim]] in [[kapitalizem|kapitalističnim]] silam. Po ustanovitvi slovenskih [[Narodnoosvobodilni boj|partizanskih enot]] leta 1941, ga je Kardelj imenoval za poveljnika glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. Po vojni, ko so komunisti prevzeli oblast je bil leta 1946 imenovan za sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. V letih od 1947 do 1953 je bil član zvezne jugoslovanske vlade, podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine. Komunistična oblast ga je odlikovala z vsemi najvišjimi državnimi odlikovanji.
+Franc Leskošek - Luka je leta 1926 kot delavec vstopil v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ). Od leta 1932 je skupaj z [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]] in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] postal eden od vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1935 je skupaj s Kardeljem odpotoval v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je delal za [[Kominterna|Kominterno]] in bil na avgustovskem posvetovanju v Moskvi imenovan v politbiro KPJ. Ko je Kominterna leta 1937 za novega generalnega sekretarja KPJ določila [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], ga je slednji skupaj s Kardeljem imenoval za člana novega vodstva KPJ v domovini. Aprila 1937 je bil na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah izvoljen za sekretarja CK KPS, na 5.državni konferenci KPJ 1940 pa za člana politbiroja CK KPJ. Takoj po okupaciji je postal predsdnik vojne komisije CK KPS, po ustanovitvi slovenskih [[Narodnoosvobodilni boj|partizanskih enot]] leta 1941, ga je Kardelj imenoval za poveljnika glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije. Od 1942 je bil član Izvršnega odbora OF. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] in bil izvoljen v Predsedstvo SNOO/SNOS, kot tudi AVNOJ-a. Po vojni, ko so komunisti prevzeli oblast je bil do konca leta 1945 sekretar CK KPS in republiški ter nato zvezni minister za težko industrijo in predsednik zveznega sveta za strojegradnjo. V letih od 1947 do 1953 je bil član jugoslovanske vlade, 1951--53 tudi predsednik sveta za industrijo LRS, nato član zveznega izvršnega sveta.1958--63 je bil podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine. Bil je član politbiroja oz. izvršnega komiteja CK KPJ/ZKJ (1948-64) in po 1959 tudi IK CK ZKS. Bil je predsednik ZZB NOV Slovenije 1965--69, nato njen častni predsednik. Odlikovan je bil z najvišjimi državnimi odlikovanji. Bil je rezervni generalpodpolkovnik. Pokopan je v grobnici narodnih herojev v Celju.
 ==Odlikovanja==