Domači konj: Razlika med redakcijama

Domači konj
	; Posavski konj, slovenska avtohtona pasma
Ohranitveno stanje taksona
	udomačen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Perissodactyla (lihoprsti kopitarji);
Družina:	Equidae (konji);
Rod:	Equus (konj);
Vrsta:	E. caballus;
Znanstveno ime
	Equus caballus; Linnaeus, 1758

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 11:21, 18. oktober 2016

Za rod s tem imenom glej Equus. Za druge pomene glej (razločitev).

Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre. Samcu pedru pravimo žrebec, samici kobila, mladiču pa žrebe.Kastriran žrebec je kastrat. Poni je po pravilih Mednarodne konjeniške zveze (Fédération Équestre Internationale - FEI) konj nižji od 148 cm (višina vihra) oz. podkovan nižji od 149 cm.^[1] Poznamo pa tudi miniaturne konje - zelo majhne ponije. Najmanjša pasma miniaturnih konj je Falabella (zelo redka pasma), katere viher ne sme preseči 78 cm.

Uporaba konja

Dolgo časa je imel in ponekod še ima pomembno vlogo tudi v transportu, bodisi kot jahalna žival ali za vleko kočij in poštnih kočij, vozov, tramvajev in drugih prevoznih sredstev. Uporabljal se je tudi za oranje. Poleg tega je konjsko meso tudi del prehrane. Do srede dvajsetega stoletja so se konji pogosto uporabljali tudi v bojevanju; oborožene sile imajo še danes konjeniške enote, ki pa uporabljajo modernejša sredstva. Konje danes uporabljamo predvsem za šport in rekreacijo. V Sloveniji je najbolj popularno kasaštvo. Najboljši slovenski kasač pa je gotovo Jasin GL, ki je dosegel kar nekaj tudi mednarodnih zmag.

Konje lahko uporabljamo tudi v medicini oz. zdravilstvu za terapevtsko jahanje. Žimo, dolgo dlako z repa, se uporablja pri izdelavi godalnega loka.

Jahanje

Konji in poniji, ki so v jahalni šoli namenjeni za učence, morajo biti primerni in varni za izvajanje učnega programa. Uporaba konj mlajših od štirih let, je za namene jahalne šole nezakonita. Nekateri konji so lahko primerni za ježo že zelo mladi, nekateri pa zaradi temperamenta niso primerni za jahanje, tudi, če so starejši. Blag temperament in priljudna narava sta zelo pomembni lastnosti šolskih konj. Konje s prijaznim temperamentom se največkrat uporablja za ježo mlajših in neizkušenih jezdecev. Površini, namenjeni učenju ježe, pravimo jahališče ali maneža. Za vrhnjo plast v maneži se uporablja pesek ali blato, lahko pa tudi žaganje.

Konji in šport

Najbolj razširjeni športi s konji so zagotovo dirke, v Sloveniji je razvito tudi kasaštvo. Olimpijske konjeniške discipline so dresura, preskakovanje zaprek in tridnevna disciplina (dresura, kros (cross-country) in preskakovanje ovir). Vse olimpijske discipline potekejo posamezno in ekipno, moški in ženske tekmujejo v isti kategoriji.^[2]

Drugi znani športi s konji so še na primer rodeo, polo in zgodovinsko tudi lov na lisice (prepovedan v Angliji od 2004).

Udomačitev konja

Konja so udomačili v Aziji ~4000 let pred našim štetjem. Ugotovljena je bila velika variabilnost haplotipov mitohondrijske DNK pri kobilah in samo en haplotip kromosoma Y pri žrebcih. Ker se mtDNK deduje samo po maternalni liniji, kromosom Y pa po paternalni, se sklepa, da so ljudje v udomačevanje vključili večje število kobil kot žrebcev.^[3]

Divji konji

Edina prava divja vrsta konja so mongolski divji konji ali konji przewalskega (znanstveno ime Equus przewalskii), v Evropi je divji konj ali tarpan izumrl leta 1918 ali 1919. Današnja pasma tarpan je posledica selekcije udomačenega konja, pri kateri se poskuša dobiti izumrlemu čim bolj podoben videz.

Udomačeni konji se lahko tudi vrnejo v divjino, vendar v tem primeru ne gre za prave divje konje ampak bi bil pravilnejši izraz podivjani konji. Najbolj znan primer je mustang.

Presnova zaužite hrane

Konji so rastlinojede živali, vendar niso prežvekovalci, tako kot govedo in drobnica, čeprav imajo podobno prehrano. Imajo enodelen želodec in glede na velikost relativno dolga čreva. Pri prebavi celuloze jim pomaga mikrobna flora tankega črevesja. Hrane ne morejo izbljuvati, prebavne težave pogosto povzročijo koliko.^[4]

Gibanje konja

Osnovni načini premikanja so hod, kas in galop (od najpočasnejšega do najhitrejšega). Hod je hoja ali korakanje, pri kasu se istočasno premikata diagonalna para nog, pri galopu pa so kopita v nekem trenutku vsa dvignjena od tal (glej film). Vsi se delijo dalje, tako ločimo zbrani, delovni, srednji in pojačani kas, glede na položaj jahača pa še pri lahki kas, pri katerem jahač v zraku prestreže vsak drugi korak, in sedeči kas, pri katerem vedno obsedi.^[5]

Pasme domačih konj

Kot pri mnogih udomačenih živalih, se pasme razlikujejo tako glede na uporabo kot po videzu. Številne barvne različice določajo različni geni, ki so vpleteni v sintezo in transport melanina. Isto barvo lahko povzroča več genov, gen STX17 povzroča sivenje praviloma črnih lipicancev, gen PMEL17, ki kodira transmembranski melanosomalni protein pa povzroča sivo ali srebrno barvo dolgih dlak grive in repa pri islandskem konju in nekaterih drugih pasmah.^[6]

Slovenske avtohtone pasme konj

Avtohtone slovenske pasme konj so lipicanec, posavski konj in slovenski hladnokrvni konj. Status tradicionalne pasme, torej tujerodne pasme, ki se je prilagodila na podnebne in druge pogoje v Sloveniji, pa imata ljutomerski kasač in haflinger. Vzreja kasačev sega v leto 1884, pasma je nastala iz domačih konj in žrebcev ameriškega porekla.^[7] Pasma haflinger je nastala leta 1874 v tirolskih gorah, v Sloveniji pa je prisotna od leta 1934.

Drugačne pasme

Nekatere bolj znane pasme konj so arabci, haflingerji in islandski konji.

Viri

↑ »Annex XVII: Extracts from Rules for Pony Riders and Children, 9th edition« (PDF). Fédération Equestre Internationale. 2009. Pridobljeno 21. junija 2011.
↑ Olimpijski športi - konjeništvo
↑ Lindgren G, Backstrom N, Swinburne J, Hellborg L, Einarsson A, Sandberg K, Cothran G, Vila C, Binns M, Ellegren H (2004). »"Limited number of patrilines in horse domestication"«. Nature Genetics. 36(4): 335–336.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava)
↑ Williams, Carey A.,Ph.D., Extension Specialist. "The Basics of Equine Nutrition" from FS #038, Equine Science Center, Rutgers University, Revised: April 2004.
↑ Helena Plahuta Glosarček izrazov konjeniške terminologije
↑ Brunberg E, Andersson L, Cothran G, Sandberg K, Mikko S, Lindgren G (2006). »A missense mutation in PMEL17 is associated with the Silver coat color in the horse«. BMC Genetics. 7: 46.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava)
↑ Andrej Šalehar, Marko Čepon, Metka Žan, Drago Kompan, Antonija Holcman, Franc Habe, Dušan Terčič (2003). »Seznam in opis slovenskih lokalnih pasem (avtohtone, tradicionalne) domačih živali ter število plemenic« (PDF). {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava)

Glej tudi

Zunanje povezave

Poglejte si besedo konj ali Konj v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Konj

Konji.com - slovenski konjeniški portal
Konjeniška zveza Slovenije

[1] »Annex XVII: Extracts from Rules for Pony Riders and Children, 9th edition« (PDF). Fédération Equestre Internationale. 2009. Pridobljeno 21. junija 2011.

[2] Olimpijski športi - konjeništvo

[3] Lindgren G, Backstrom N, Swinburne J, Hellborg L, Einarsson A, Sandberg K, Cothran G, Vila C, Binns M, Ellegren H (2004). »"Limited number of patrilines in horse domestication"«. Nature Genetics. 36(4): 335–336.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava)

[Rutgers-4] Williams, Carey A.,Ph.D., Extension Specialist. "The Basics of Equine Nutrition" from FS #038, Equine Science Center, Rutgers University, Revised: April 2004.

[5] Helena Plahuta Glosarček izrazov konjeniške terminologije

[6] Brunberg E, Andersson L, Cothran G, Sandberg K, Mikko S, Lindgren G (2006). »A missense mutation in PMEL17 is associated with the Silver coat color in the horse«. BMC Genetics. 7: 46.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava)

[7] Andrej Šalehar, Marko Čepon, Metka Žan, Drago Kompan, Antonija Holcman, Franc Habe, Dušan Terčič (2003). »Seznam in opis slovenskih lokalnih pasem (avtohtone, tradicionalne) domačih živali ter število plemenic« (PDF). {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

@@ Vrstica 19: / Vrstica 19: @@
 [[Slika:Pokljuka konji.JPG|thumb|250px|Konji na paši]]
-'''Konj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Equus caballus''''') je velik lihoprsti [[kopitar]] in ena izmed sedmih sodobnih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Equus]]'', v katerega med drugim sodijo še [[osel|osli]], [[polosel|polosli]] in [[zebra|zebre]]. Samcu domačega konja pravimo '''žrebec''', samici '''kobila''', mladiču pa '''žrebe'''.Kastriran žrebec je '''kastrat'''. '''[[Poni]]''' je po pravilih Mednarodne konjeniške zveze (''Fédération Équestre Internationale'' - FEI) konj nižji od 148 [[cm]] (višina vihra) oz. podkovan nižji od 149 cm.<ref>{{cite web| url=http://www.fei.org/sites/default/files/Annex%20XVII%20-%20Extracts%20Ponies.pdf | title=Annex XVII: Extracts from Rules for Pony Riders and Children, 9th edition |publisher=Fédération Equestre Internationale | year =2009| accessdate= 2011-06-21}}</ref> Poznamo pa tudi miniaturne konje - zelo majhne ponije. Najmanjša pasma miniaturnih konj je Falabella (zelo redka pasma), katere viher ne sme preseči 78 cm.
+'''Konj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Equus caballus''''') je velik lihoprsti [[kopitar]] in ena izmed sedmih sodobnih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Equus]]'', v katerega med drugim sodijo še [[osel|osli]], [[polosel|polosli]] in [[zebra|zebre]]. Samcu pedru pravimo '''žrebec''', samici '''kobila''', mladiču pa '''žrebe'''.Kastriran žrebec je '''kastrat'''. '''[[Poni]]''' je po pravilih Mednarodne konjeniške zveze (''Fédération Équestre Internationale'' - FEI) konj nižji od 148 [[cm]] (višina vihra) oz. podkovan nižji od 149 cm.<ref>{{cite web| url=http://www.fei.org/sites/default/files/Annex%20XVII%20-%20Extracts%20Ponies.pdf | title=Annex XVII: Extracts from Rules for Pony Riders and Children, 9th edition |publisher=Fédération Equestre Internationale | year =2009| accessdate= 2011-06-21}}</ref> Poznamo pa tudi miniaturne konje - zelo majhne ponije. Najmanjša pasma miniaturnih konj je Falabella (zelo redka pasma), katere viher ne sme preseči 78 cm.
 ==Uporaba konja==