Potres v Furlaniji (1976): Razlika med redakcijama
m Popravki nekaterih nepravilnih podatkov |
|||
| Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
'''Potres v Furlaniji''' je bil močan [[potres]] s serijo večjih [[popotresni sunek|popotresnih sunkov]], ki so leta [[1976]] prizadeli severovzhodno [[Italija|Italijo]], predvsem deželo [[Furlanija|Furlanijo]], in severozahodni del [[Slovenija|Slovenije]]. Najmočnejša potresna sunka sta nastala v maju in septembru, prvi [[6. maj]]a ob |
'''Potres v Furlaniji''' je bil močan [[potres]] s serijo večjih [[popotresni sunek|popotresnih sunkov]], ki so leta [[1976]] prizadeli severovzhodno [[Italija|Italijo]], predvsem deželo [[Furlanija|Furlanijo]], in severozahodni del [[Slovenija|Slovenije]]. Najmočnejša potresna sunka sta nastala v maju in septembru, prvi [[6. maj]]a ob 20:00 po svetovnem času z [[magnituda|magnitudo]] 6,5 in drugi [[15. september|15. septembra]] ob 9. uri in 21 minut z magnitudo 6,1. Globina [[Hipocenter|žarišč]] je bila med 10 in 15 km, [[epicenter]] pa v italijanski [[Gemona del Friuli|Gemoni]].<ref name=Cipar>{{citation|title=Teleseismic observations of the 1976 Friuli, Italy earthquake sequence|url=http://bssa.geoscienceworld.org/cgi/content/abstract/70/4/963|first=John|last=Cipar|year=1980|journal=Bulletin of the Seismological Society of America |volume=70 |number=4 |page=963–983}}</ref> Glavni sunek in popotresni sunki, ki jih je bilo do jeseni naslednje leto 3000,<ref name="Wainwright">{{navedi knjigo |url=http://books.google.com/books?id=jfvjsFry2KkC&pg=PA22&lpg=PA22&dq=1976+earthquake+Gemona+reconstruction&source=web&ots=fR0O3gcjCm&sig=KZtXJ9jyiAy7BtZuE2bb4q7GWys|title=Environmental Issues in the Mediterranean|first=John|last=Wainwright|first2=John B.|last2=Thornes|year=2003|publisher=Routledge|isbn=978-0203495490|page=22}}</ref> so dosegli največje učinke X. stopnje po [[Evropska makroseizmična lestvica|evropski makroseizmični lestvici]] (EMS).<ref name="Vidrih2006">{{navedi revijo |last=Vidrih |first=Renato |year=2006 |title=Obletnice katastrofalnih potresov |url=http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2006/vidrih_2.pdf |journal=Ujma |volume=20 |pages=209–213}}</ref> |
||
[[slika:Venzone - Duomo - dopo 15 settembre 1976.jpg|thumb|left|Ruševine stolnice v [[Pušja vas|Pušji vasi]] po potresu]] |
[[slika:Venzone - Duomo - dopo 15 settembre 1976.jpg|thumb|left|Ruševine stolnice v [[Pušja vas|Pušji vasi]] po potresu]] |
||
Prizadeta območja so bila skoncentrirana na območju velikem 600 km², največ škode je utrpela vas [[Humin]], ki je bila v potresu skoraj popolnoma porušena. Precejšnja škoda je bila tudi v severozahodni Sloveniji, predvsem v [[Posočje|Posočju]]. Potres so čutili tudi v [[Švica|Švici]], [[Avstrija|Avstriji]], južni [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]], južni [[Poljska|Poljski]], jugozahodni [[Madžarska|Madžarski]] in severozahodni [[Hrvaška|Hrvaški]].<ref name="Vidrih2006"/> Glede na obseg škode je bilo število žrtev razmeroma majhno, saj so ljudje po prvem opozorilnem sunku približno minuto pred glavnim zapustili svoje domove. Kljub temu je umrlo 939 ljudi, 2400 je bilo ranjenih. Zaradi poškodb na stavbah je po prvi seriji sunkov ostalo brez strehe nad glavo skoraj 160.000 ljudi. Domovanja so prebivalci začeli popravljati, a je po septembrskih sunkih število brezdomcev znova naraslo na 70.000. |
Prizadeta območja so bila skoncentrirana na območju velikem 600 km², največ škode je utrpela vas [[Humin]], ki je bila v potresu skoraj popolnoma porušena. Precejšnja škoda je bila tudi v severozahodni Sloveniji, predvsem v [[Posočje|Posočju]]. Potres so čutili tudi v [[Švica|Švici]], [[Avstrija|Avstriji]], južni [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]], južni [[Poljska|Poljski]], jugozahodni [[Madžarska|Madžarski]] in severozahodni [[Hrvaška|Hrvaški]].<ref name="Vidrih2006"/> Glede na obseg škode je bilo število žrtev razmeroma majhno, saj so ljudje po prvem opozorilnem sunku približno minuto pred glavnim zapustili svoje domove. Kljub temu je umrlo 939 ljudi, 2400 je bilo ranjenih. Zaradi poškodb na stavbah je po prvi seriji sunkov ostalo brez strehe nad glavo skoraj 160.000 ljudi. Domovanja so prebivalci začeli popravljati, a je po septembrskih sunkih število brezdomcev znova naraslo na 70.000. Z mednarodno pomočjo so si na srečo številni že zgradili novo bivalšče še do zime. |
||
== Posledice v Sloveniji == |
== Posledice v Sloveniji == |
||
Potres je bilo čutiti v celotni Sloveniji, vendar žrtev ni bilo. Največje učinke, VIII. stopnje po EMS, je potres dosegel v [[Breginjski kot|Breginjskem kotu]], v [[Kobarid]]u med VII. in VIII. stopnjo, v [[Tolmin]]u VII. stopnjo, v [[Bohinj]]skem kotu med VI. in VII. stopnjo, v [[Ljubljana|Ljubljani]], na [[Goriška pokrajina (Slovenija)|Goriškem]], [[Idrija|Idrijskem]] in [[Postojna|Postojnskem]] VI. stopnjo, v osrednji in južni Sloveniji ter na vzhodu do [[Maribor]]a V. stopnjo, v severovzhodni Sloveniji pa IV. stopnjo po EMS. Septembrski potres je imel nekoliko nižjo intenziteto.<ref name="Vidrih2006"/> |
Potres je bilo čutiti v celotni Sloveniji, vendar žrtev ni bilo. Največje učinke, VIII. stopnje po EMS, je potres dosegel v [[Breginjski kot|Breginjskem kotu]], v [[Kobarid]]u med VII. in VIII. stopnjo, v [[Tolmin]]u VII. stopnjo, v [[Bohinj]]skem kotu med VI. in VII. stopnjo, v [[Ljubljana|Ljubljani]], na [[Goriška pokrajina (Slovenija)|Goriškem]], [[Idrija|Idrijskem]] in [[Postojna|Postojnskem]] VI. stopnjo, v osrednji in južni Sloveniji ter na vzhodu do [[Maribor]]a V. stopnjo, v severovzhodni Sloveniji pa IV. stopnjo po EMS. Septembrski potres je imel nekoliko nižjo intenziteto.<ref name="Vidrih2006"/> |
||
Največ škode je bilo v vaseh [[Breginj]], [[Ladra]], [[Smast]], [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo]] in [[Srpenica]]. V teh naseljih je že po majskem potresu ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 % prebivalcev, porušeni so bili tudi dragoceni kulturni spomeniki. Skupno je bilo poškodovanih okrog 12.000 zgradb, od tega je bilo med potresom ali po njem porušenih okrog 4000. Skupni učinki obeh serij potresov so v [[Breginjski kot|Breginjskem kotu]] dosegli IX. stopnjo, v drugih delih Posočja in v delih Bohinjskega kota pa VIII. stopnjo po lestvici EMS.<ref name="Vidrih2006"/> |
Največ škode je bilo v vaseh [[Podbela]], [[Breginj]], [[Ladra]], [[Smast]], [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo]] in [[Srpenica]]. V teh naseljih je že po majskem potresu ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 % prebivalcev, porušeni so bili tudi dragoceni kulturni spomeniki. Skupno je bilo poškodovanih okrog 12.000 zgradb, od tega je bilo med potresom ali po njem porušenih okrog 4000. Skupni učinki obeh serij potresov so v [[Breginjski kot|Breginjskem kotu]] dosegli IX. stopnjo, v drugih delih Posočja in v delih Bohinjskega kota pa VIII. stopnjo po lestvici EMS. Na srečo ni bilo nobenih žrtev.<ref name="Vidrih2006"/> |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
Redakcija: 13:41, 14. oktober 2016
 | |
| Čas UTC | ?? |
|---|---|
| Datum * | 6. maj 1976 |
| Čas izvora* | 20:00 |
| Magnituda | 6,5 Ms [1] |
| Epicenter | 46°17′N 13°08′E / 46.28°N 13.13°E |
| Prizadeta območja |  Italija .svg){kind=small} Jugoslavija |
| Najv. intenziteta | X |
| Predpotresni sunki | 4.5 Mb May 6 at 19:59 [1] |
| Žrtve | 939 mrtvih[2] 2400 ranjenih[2] |
Potres v Furlaniji je bil močan potres s serijo večjih popotresnih sunkov, ki so leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem deželo Furlanijo, in severozahodni del Slovenije. Najmočnejša potresna sunka sta nastala v maju in septembru, prvi 6. maja ob 20:00 po svetovnem času z magnitudo 6,5 in drugi 15. septembra ob 9. uri in 21 minut z magnitudo 6,1. Globina žarišč je bila med 10 in 15 km, epicenter pa v italijanski Gemoni.[1] Glavni sunek in popotresni sunki, ki jih je bilo do jeseni naslednje leto 3000,[2] so dosegli največje učinke X. stopnje po evropski makroseizmični lestvici (EMS).[3]
Prizadeta območja so bila skoncentrirana na območju velikem 600 km², največ škode je utrpela vas Humin, ki je bila v potresu skoraj popolnoma porušena. Precejšnja škoda je bila tudi v severozahodni Sloveniji, predvsem v Posočju. Potres so čutili tudi v Švici, Avstriji, južni Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, južni Poljski, jugozahodni Madžarski in severozahodni Hrvaški.[3] Glede na obseg škode je bilo število žrtev razmeroma majhno, saj so ljudje po prvem opozorilnem sunku približno minuto pred glavnim zapustili svoje domove. Kljub temu je umrlo 939 ljudi, 2400 je bilo ranjenih. Zaradi poškodb na stavbah je po prvi seriji sunkov ostalo brez strehe nad glavo skoraj 160.000 ljudi. Domovanja so prebivalci začeli popravljati, a je po septembrskih sunkih število brezdomcev znova naraslo na 70.000. Z mednarodno pomočjo so si na srečo številni že zgradili novo bivalšče še do zime.
Posledice v Sloveniji
Potres je bilo čutiti v celotni Sloveniji, vendar žrtev ni bilo. Največje učinke, VIII. stopnje po EMS, je potres dosegel v Breginjskem kotu, v Kobaridu med VII. in VIII. stopnjo, v Tolminu VII. stopnjo, v Bohinjskem kotu med VI. in VII. stopnjo, v Ljubljani, na Goriškem, Idrijskem in Postojnskem VI. stopnjo, v osrednji in južni Sloveniji ter na vzhodu do Maribora V. stopnjo, v severovzhodni Sloveniji pa IV. stopnjo po EMS. Septembrski potres je imel nekoliko nižjo intenziteto.[3]
Največ škode je bilo v vaseh Podbela, Breginj, Ladra, Smast, Trnovo in Srpenica. V teh naseljih je že po majskem potresu ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 % prebivalcev, porušeni so bili tudi dragoceni kulturni spomeniki. Skupno je bilo poškodovanih okrog 12.000 zgradb, od tega je bilo med potresom ali po njem porušenih okrog 4000. Skupni učinki obeh serij potresov so v Breginjskem kotu dosegli IX. stopnjo, v drugih delih Posočja in v delih Bohinjskega kota pa VIII. stopnjo po lestvici EMS. Na srečo ni bilo nobenih žrtev.[3]
Zunanje povezave
Sklici in opombe
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Cipar, John (1980), »Teleseismic observations of the 1976 Friuli, Italy earthquake sequence«, Bulletin of the Seismological Society of America, 70 (4): 963–983
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Wainwright, John; Thornes, John B. (2003). Environmental Issues in the Mediterranean. Routledge. str. 22. ISBN 978-0203495490.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Vidrih, Renato (2006). »Obletnice katastrofalnih potresov« (PDF). Ujma. Zv. 20. str. 209–213.
