Albert Ball: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 22: Vrstica 22:
Ball je bil 8. junija 1917 posmrtno odlikovan z [[Viktorijin križec|Viktorijinim križcem]], najvišjim angleškim vojnim odlikovanjem. Le dan prej je bil odlikovan tudi z najvišjim francoskim odlikovanjem: križcem viteza Legije časti. V bojih je sestrelil 25 [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojaška letala|letal]], 3 poškodoval v boju in 19 prisilil pristati, kar je zneslo 47 skupnih zmag. Nekateri poškodovana letala ne prištevajo k številu zračnih zmag, tako je uraden končni seštevek 44 zmag. To ga uvršča na večno lestvico najboljših angleških pilotov 1. SV na 4. mesto za [[Mick Mannock|Mickom Mannockom]] (61), [[James McCudden|Jamesom McCuddenom]] (57) in [[George McElroy|Georgeom McElroyem]] (47). Ob času smrti je bil vodilni [[antanta|antantni]] letalski as [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in prvi angleški letalski junak.
Ball je bil 8. junija 1917 posmrtno odlikovan z [[Viktorijin križec|Viktorijinim križcem]], najvišjim angleškim vojnim odlikovanjem. Le dan prej je bil odlikovan tudi z najvišjim francoskim odlikovanjem: križcem viteza Legije časti. V bojih je sestrelil 25 [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojaška letala|letal]], 3 poškodoval v boju in 19 prisilil pristati, kar je zneslo 47 skupnih zmag. Nekateri poškodovana letala ne prištevajo k številu zračnih zmag, tako je uraden končni seštevek 44 zmag. To ga uvršča na večno lestvico najboljših angleških pilotov 1. SV na 4. mesto za [[Mick Mannock|Mickom Mannockom]] (61), [[James McCudden|Jamesom McCuddenom]] (57) in [[George McElroy|Georgeom McElroyem]] (47). Ob času smrti je bil vodilni [[antanta|antantni]] letalski as [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in prvi angleški letalski junak.


"Na tleh" je bil dokaj plah mladenič in tudi sicer se je raje držal bolj zase. Znan je bil kot "volk samotar". Dobro je igral violino in ga je bilo groza vojne. Nekaj povsem drugega pa je bil v zraku. Pogumen kot lev (kar je po horoskopu tudi bil), zelo drzen in včasih tudi malce mladostno zaletav.
"Na tleh" je bil dokaj plah, smehljajoč se mladenič in tudi sicer se je raje držal bolj zase. Znan je bil kot "volk samotar". Dobro je igral violino in ga je bilo groza ubijanja. Nekaj povsem drugega pa je bil v zraku. Pogumen kot lev (kar je po horoskopu tudi bil), zelo drzen in včasih tudi malce mladostno zaletav.


Kaj v resnici je v ponedeljek, 7. maja 1917 po osmi uri zvečer na nebu pri kraju Annoeullin povzročilo njegovo smrt, nikoli ne bo znano. Priče so povedale, da je njegovo letalo, z negibnim propelerjem in črno kadečim se motorjem, povsem celo priletelo iz temnega nevihtnega oblaka, obrnjeno s trebuhom navzgor in z višine kakih 60 metrov treščilo na tla. Na obdukciji nemški zdravnik ni našel nobene strelne rane. Prav tako njegov S.E. 5a (A8898) ni imel, razen tistih ob udarcu ob tla, nobenih drugih poškodb. Cecile Deloffre, mlademu francoskemu dekletu iz Annoeullina, ki je prvo prihitelo na mesto padca letala, je Ball umrl v naročju. Na dan smrti ni bil star niti 21 let (tri mesece in en teden manj).
Kaj v resnici je v ponedeljek, 7. maja 1917 po osmi uri zvečer na nebu pri kraju Annoeullin povzročilo njegovo smrt, nikoli ne bo znano. Priče so povedale, da je njegovo letalo z negibnim propelerjem in črno kadečim se motorjem povsem celo priletelo iz temnega nevihtnega oblaka, obrnjeno s trebuhom navzgor in z višine kakih 60 metrov treščilo na tla. Na obdukciji nemški zdravnik ni našel nobene strelne rane. Prav tako njegov S.E. 5a (A8898) ni imel, razen tistih ob udarcu ob tla, nobenih drugih poškodb. Cecile Deloffre, mlademu francoskemu dekletu iz Annoeullina, ki je prvo prihitelo na mesto padca letala, je Ball umrl v naročju. Na dan smrti ni bil star niti 21 let (tri mesece in en teden manj).


Najraje je letal sam, brez čelade, da mu je »veter mršil lase«, kot je sam opravičujoče dejal. Nekega dne je osramotil pet nemških letalcev, ki so ga dobili v precep oz. past. Junaško se je boril do konca, ko pa mu je zmanjkalo streliva je skoval mojstrsko ukano. Odsvedral je proti tlom, kot da so ga Nemci zadeli in namerno "nerodno" pristal na nekem bližnjem travniku, a s še vedno delujočim motorjem. Trije Nemci so odleteli na njihovo letališče sporočit, da so ujeli največjega angleškega asa. Dva Nemca pa sta pristala blizu njegovega letala, zlezla iz kabin ter se mu približala. Tedaj je Ball dodal plin, vzletel in odletel nazaj na domače letališče. Ta dogodek je omenjen tudi v spominih tistih zbeganih in popolnoma osramočenih nemških pilotov in je v RAF-u postal legendaren. Izpili je neki skoraj samomorilski manever, ki ga ni upal posnemati nihče. Nemškemu pilotu je dovolil, da se mu je od zadaj približal. Imel je nadnaravni občutek, kdaj bo Nemec začel streljati. Tik pred tem pa se je strmo vzpel, zaokorožil za Nemca in ga z dobtro merjenim rafalom poslal na tla.
Najraje je letal sam, brez čelade, da mu je »veter mršil lase«, kot je sam opravičujoče dejal. Nekega dne je osramotil pet nemških letalcev, ki so ga dobili v precep oz. past. Junaško se je boril do konca, ko pa mu je zmanjkalo streliva je skoval mojstrsko ukano. Odsvedral je proti tlom, kot da so ga Nemci zadeli in namerno "nerodno" pristal na nekem bližnjem travniku, a s še vedno delujočim motorjem. Trije Nemci so odleteli na njihovo letališče sporočit, da so ujeli največjega angleškega asa. Dva Nemca pa sta pristala blizu njegovega letala, zlezla iz kabin ter se mu približala. Tedaj je Ball vzletel in odletel nazaj na domače letališče. Ta dogodek je omenjen tudi v spominih tistih zbeganih in popolnoma osramočenih nemških pilotov in je v RAF-u postal legendaren.


Izpilil je neki skorajda samomorilski manever, ki se ga ni upal posnemati nihče. Nemškemu pilotu je namenoma dovolil, da se mu je od zadaj približal. Imel je namreč nadnaravni občutek, kdaj bo Nemec začel streljati. Tik pred tem pa se je strmo vzpel, zaokorožil za Nemca in ga z dobtro merjenim rafalom poslal na tla.
Ball se je med dopustom v Angliji zgodaj leta 1917 spoprijateljil z Jamesom McCuddenom. Ta je zelo občudoval njegovo hrabrost in drznost, a posnemal ga ni. Približno v tem času je Ball v Londonu srečal, takrat še neznanega novinca, kasnejšega prvega kanadskega letalskega asa Williama "Billya" Bishopa. Dogovarjala sta se za skupne akcije, a do tega ni prišlo zaradi Ballove prezgodnje smrti.


Ball se je med dopustom v Angliji zgodaj leta 1917 spoprijateljil z Jamesom McCuddenom. Ta je zelo občudoval njegovo hrabrost in drznost, a posnemal ga ni. Približno v tem času je Ball v Londonu srečal, takrat še neznanega novinca, kasnejšega prvega kanadskega letalskega asa Williama Averya "Billya" Bishopa. Dogovarjala sta se za skupne akcije, a do tega ni prišlo zaradi Ballove prezgodnje smrti.
25. marca 1917 je Ball spoznal 18-letno Floro Young in se z njo 5. aprila že zaročil. Osebno jo je z letalom popeljal na njen "zračni krst". Punco je moral povsem očarati. Kot vidimo, do ušes zaljubljeni Albert nikakor ni izgubljal časa.


25. marca 1917 je Ball spoznal 18-letno Floro Young in se z njo 5. aprila že zaročil. Osebno jo je z letalom popeljal na njen "zračni krst". Punco je moral povsem očarati. Kot vidimo, do ušes zaljubljeni Albert nikakor ni tratil časa.
Nazadnje je Albert Ball uradno letel na angleškem letalu RAF S.E. 5a, ki pa ga ni preveč maral. Imenoval ga je "dud" (malovredno oz. neuporabno stvar). Veliko bolj so mu bili všeč sila okretni francoski Nieuporti, ki pa so imeli zelo grdo razvado, da se jim je pri strmoglavljanjih ali v tesnih zavojih rado odlomilo ozko spodnje krilo. Kriv je bil V-opornik, ki je spodnje krilo opiral le na enem mestu. Kljub temu je Ball smel obdržati svojega "starega" Nieuporta (B1522) za samostojne lete, za skupinske pa je moral uporabljati "nepriljubljeni" S.E. 5a. Pisno dovoljenje za uporabo Nieuporta je dobil od samega generala Trencharda. S.E. 5a je bil sicer manj okreten od Nieuportov, a je bil veliko hitrejši in je strmoglavljal in izvajal akrobacije brez težav. Motor S.E. 5a znamke Hispano-Suiza je v daljšem hrbtnem letu rado "zalilo" in takrat je motor odpovedal. Ravno to bi lahko bil vzrok Ballove smrti. Angleži še danes zagovarjajo teorijo o "odpovedi motorja Ballovega letala".


Nazadnje je Albert Ball letel na angleškem letalu RAF S.E. 5a, ki pa ga ni preveč maral. Imenoval ga je "dud" (malovredno oz. neuporabno stvar). Veliko bolj so mu bili všeč sila gibčni francoski Nieuporti, ki pa so imeli zelo grdo razvado, da se jim je pri strmoglavljanjih ali v tesnih zavojih rado odlomilo ozko spodnje krilo. Kriv je bil V-opornik, ki je spodnje krilo opiral le na enem mestu. Kljub temu je Ball smel obdržati svojega "starega" Nieuporta 17 (B1522) za samostojne lete, za skupinske pa je moral uporabljati "nepriljubljeni" S.E. 5a. Pisno dovoljenje za uporabo Nieuporta je dobil od samega (takrat še) generala Trencharda. S.E. 5a je bil sicer manj okreten od Nieuportov, a je bil veliko hitrejši in je strmoglavljal in izvajal akrobacije brez težav. Motor S.E. 5a znamke Hispano-Suiza je v daljšem hrbtnem letu rado "zalilo" in takrat je motor odpovedal. Ravno to bi lahko bil vzrok Ballove smrti. Angleži še danes zagovarjajo teorijo o "odpovedi motorja Ballovega letala".
Zadnjo, 44. zmago v zraku je Ball dosegel en dan pred smrtjo na solo poletu s svojim starim Nieuportom 17 (B1522). Na dan smrti je s S.E. 5a v letalskem dvoboju z mlajšim bratom "rdečega barona" Lotharjem von Richthofnom, temu preluknjal rezervoar za gorivo. Tako ga je blizu Annoeullina primoral k prisilnemu pristanku. Richthofen je imel izredno srečo, da se mu letalo ni vnelo, drugače bi se to zanj tragično končalo.

Zadnjo, 44. zmago v zraku je Ball dosegel en dan pred smrtjo na solo poletu s svojim starim Nieuportom 17 (B1522). Na dan smrti je s S.E. 5a v letalskem dvoboju z mlajšim bratom "rdečega barona" Lotharjem von Richthofnom, temu preluknjal rezervoar za gorivo. Tako ga je blizu Annoeullina primoral k prisilnemu pristanku. Richthofen je imel izredno srečo, da se mu letalo v zraku ni vnelo, drugače bi se to zanj tragično končalo.


Na predvečer smrti je v svojem zadnjem pismu očetu zapisal, da upa, da se bo ta morija kmalu končala, saj se že začenja počutiti kot morilec.
Na predvečer smrti je v svojem zadnjem pismu očetu zapisal, da upa, da se bo ta morija kmalu končala, saj se že začenja počutiti kot morilec.
Vrstica 40: Vrstica 42:
Albert Ball je bil pokopan v sredo, 9. maja 1917 na nemškem vojaškem pokopališču v mestu Annoeullin z vsemi vojaškimi častmi. Na pogrebu je bilo prisotnih tudi osupljivo veliko nemških visokih častnikov. Ti so na pogrebu celo dovolili udeležbo angleških in francoskih vojnih ujetnikov. Takrat so še poznali viteštvo.
Albert Ball je bil pokopan v sredo, 9. maja 1917 na nemškem vojaškem pokopališču v mestu Annoeullin z vsemi vojaškimi častmi. Na pogrebu je bilo prisotnih tudi osupljivo veliko nemških visokih častnikov. Ti so na pogrebu celo dovolili udeležbo angleških in francoskih vojnih ujetnikov. Takrat so še poznali viteštvo.


Angleži so njegov grob našli šele po končani vojni, saj je bil Annoeullin pod nemško okupacijo. Takoj so nadomestili lesen križ (glej sliko desno), ki so mu ga postavili Nemci, z angleškim. Na željo družine je Ball ostal pokopan na nemškem vojaškem pokopališču, saj so mu le tako lahko leta 1921 postavili granitni spomenik, ki stoji še danes. Še vedno skrbno urejajo njegov prerani grob. Ballov oče, tudi Albert, je odkupil zemljišče na mestu, kjer je umrl njegov sin. Tudi tam je še zmeraj skromno obeležje, čeprav ga je malce težje najti, je pa kar blizu pokopališča, kjer je Albert Ball pokopan. To zemljišče še danes lahko zastonj uporabljajo meščani Annoeullina pod enim samim pogojem: znamenje mora ostati nedotaknjeno. In do danes tudi je.
Angleži so njegov grob našli šele po končani vojni, saj je bil Annoeullin pod nemško okupacijo. Takoj so nadomestili lesen križ (glej sliko desno), ki so mu ga postavili Nemci, z angleškim. Na željo družine je Ball ostal pokopan na nemškem vojaškem pokopališču, saj so mu le tako lahko leta 1921 postavili granitni spomenik, ki stoji še danes. Še vedno skrbno urejajo njegov prerani grob. Navkljub temu, da je preteklo skoraj sto let po koncu 1. SV in da je to pokopališče samih nemških vojakov, razen Alberta Balla, Francozi vzorno skrbe zanj. Ballov oče, tudi Albert, je odkupil zemljišče na mestu, kjer je umrl njegov sin. Tudi tam je še zmeraj skromno obeležje, čeprav ga je malce težje najti, je pa kar blizu pokopališča, kjer je Albert Ball pokopan. To zemljišče lahko še danes zastonj uporabljajo meščani Annoeullina pod enim samim pogojem - znamenje mora ostati nedotaknjeno. In vse do danes tudi je.


V Nottinghamu je Ballov oče, kot župan dal pod nottinghamskim gradom zgraditii spomenik vsem padlim vojakom v 1. SV iz tega mesta, kip na njem pa je njegov sin v naravni velikosti. Slovesno so ga odkrili 8. septembra leta 1921. Odkril ga je sam letaski maršal Hugh Montague "Boom" Trenchard. Njegov oče je na svoje stroške zgradil skromne hišice za družine vojakov iz Nottinghama, umrlih v 1. SV. Od leta 1995 so pod spomeniškim varstvom.
V Nottinghamu je Ballov oče, kot župan dal pod nottinghamskim gradom zgraditii spomenik vsem padlim vojakom v 1. SV iz tega mesta, kip na njem pa je njegov sin v naravni velikosti. Slovesno ga je odkril sam letalski maršal Hugh Montague "Boom" Trenchard 8. septembra 1921. Ballov oče je na svoje stroške zgradil skromne hišice za družine vojakov iz Nottinghama, umrlih v 1. SV. Od leta 1995 so pod spomeniškim varstvom.


Francozi so Ballu dali vzdevek "angleški (Georges) Guynemer", Nemci pa "angleški Richthofen". "Rdeči baron" Manfred von Richthofen je, ko je zvedel za njegovo smrt, odkrito priznal: "Bil je daleč najboljši angleški letalec".
Francozi so Ballu dali vzdevek "angleški Guynemer", Nemci pa "angleški Richthofen". "Rdeči baron" Manfred von Richthofen je, ko je zvedel za njegovo smrt, odkrito priznal: "Bil je daleč najboljši angleški letalec".


Ko so ga posthumno odlikovali z Viktorijinim križcem, je neimenovani pilot njegove 56. skupine cinično pripomnil: »Dali so mu le en V.C., zaslužil pa si jih je vsaj ducat. To ve cela eskadrilja«.
Ko so ga posthumno odlikovali z Viktorijinim križcem, je neimenovani pilot njegove 56. skupine cinično pripomnil: »Dali so mu le en V.C., zaslužil pa si jih je vsaj ducat. To ve cela eskadrilja«.
Vrstica 50: Vrstica 52:
Ironija usode je, da je Albert Ball umrl ravno na dan, ko je Mick Mannock, angleški pilot z največ (61) zmagami v 1. SV, dosegel svojo prvo.
Ironija usode je, da je Albert Ball umrl ravno na dan, ko je Mick Mannock, angleški pilot z največ (61) zmagami v 1. SV, dosegel svojo prvo.


Po 1. SV so v Franciji šole radi poimenovali po narodnih junakih, imeli so celo vrsto svojih: Samo od letalcev Guynemerja, Foncka, Dormeja, Nungesserja, Chaputa, Navarreja, Lufberya, Pourpeja, Garrosa, Pegouda ... V Annoeullinu pa ni bilo v nobenem trenutku vprašanje in nobenega dvoma po kom se bo imenovala njihova osnovna šola. Od leta 1999 se v Annoeullinu po Albertu Ballu imenuje nova srednja šola (''College Albert Ball''). V tem mestu ima tudi svojo ulico: ''Rue du Capitaine Ball''.
Navkljub temu, da je preteklo skoraj sto let po koncu 1. SV in da je to pokopališče samih nemških vojakov, razen Alberta Balla, Francozi vzorno skrbe zanj.

Po 1. SV so v Franciji šole radi poimenovali po narodnih junakih, imeli so celo vrsto svojih: Guynemerja, Foncka, Dormeja, Nungesserja, Chaputa, Navarreja, Lufberya, Pourpeja, Garrosa, Pegouda ... V Annoeullinu pa ni bilo v nobenem trenutku vprašanje in nobenega dvoma po kom se bo imenovala njihova osnovna šola. Od leta 1999 se v Annoeullinu po Albertu Ballu imenuje nova srednja šola (College Albert Ball). V tem mestu ima tudi svojo ulico: ''Rue du Capitaine Ball''.


''Mourir pour la liberte, mourir pour la France. Per ardua ad astra.''
''Mourir pour la liberte, mourir pour la France. Per ardua ad astra.''


Nekdo je nekoč dejal: ''"Če hočeš postati nesmrten, moraš najprej umreti !"''
Nekdo je nekoč dejal: ''"Če hočeš postati nesmrten, moraš najprej umreti!"''


== Odlikovanja ==
== Odlikovanja ==

Redakcija: 08:57, 10. oktober 2016

Albert Ball
Rojstvo14. avgust 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1]
Nottingham
Smrt7. maj 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[2][3] (20 let)
Annœullin[d]
PripadnostZdruženo kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Velika Britanija
Rod/službaKraljevi letalski korpus (RFC)
Aktivna leta1914–1917
ČinStotnik
EnotaNo.56 Squadron RFC
Oboroženi konfliktiPrva svetovna vojna
PriznanjaViktorijin križec
DSO z dvema ploščicama
Vojaški križec
križec viteza Legije časti
Albert Ball v kabini svojega SE 5a
Nemški križ na grobu Alberta Balla
Odlikovanja Alberta Balla

Albert Ball, britanski častnik, vojaški pilot in letalski as * 14. avgust 1896, Nottingham, Anglija † 7. maj 1917, Annœullin, Francija.

Ball je bil 8. junija 1917 posmrtno odlikovan z Viktorijinim križcem, najvišjim angleškim vojnim odlikovanjem. Le dan prej je bil odlikovan tudi z najvišjim francoskim odlikovanjem: križcem viteza Legije časti. V bojih je sestrelil 25 nemških letal, 3 poškodoval v boju in 19 prisilil pristati, kar je zneslo 47 skupnih zmag. Nekateri poškodovana letala ne prištevajo k številu zračnih zmag, tako je uraden končni seštevek 44 zmag. To ga uvršča na večno lestvico najboljših angleških pilotov 1. SV na 4. mesto za Mickom Mannockom (61), Jamesom McCuddenom (57) in Georgeom McElroyem (47). Ob času smrti je bil vodilni antantni letalski as prve svetovne vojne in prvi angleški letalski junak.

"Na tleh" je bil dokaj plah, smehljajoč se mladenič in tudi sicer se je raje držal bolj zase. Znan je bil kot "volk samotar". Dobro je igral violino in ga je bilo groza ubijanja. Nekaj povsem drugega pa je bil v zraku. Pogumen kot lev (kar je po horoskopu tudi bil), zelo drzen in včasih tudi malce mladostno zaletav.

Kaj v resnici je v ponedeljek, 7. maja 1917 po osmi uri zvečer na nebu pri kraju Annoeullin povzročilo njegovo smrt, nikoli ne bo znano. Priče so povedale, da je njegovo letalo z negibnim propelerjem in črno kadečim se motorjem povsem celo priletelo iz temnega nevihtnega oblaka, obrnjeno s trebuhom navzgor in z višine kakih 60 metrov treščilo na tla. Na obdukciji nemški zdravnik ni našel nobene strelne rane. Prav tako njegov S.E. 5a (A8898) ni imel, razen tistih ob udarcu ob tla, nobenih drugih poškodb. Cecile Deloffre, mlademu francoskemu dekletu iz Annoeullina, ki je prvo prihitelo na mesto padca letala, je Ball umrl v naročju. Na dan smrti ni bil star niti 21 let (tri mesece in en teden manj).

Najraje je letal sam, brez čelade, da mu je »veter mršil lase«, kot je sam opravičujoče dejal. Nekega dne je osramotil pet nemških letalcev, ki so ga dobili v precep oz. past. Junaško se je boril do konca, ko pa mu je zmanjkalo streliva je skoval mojstrsko ukano. Odsvedral je proti tlom, kot da so ga Nemci zadeli in namerno "nerodno" pristal na nekem bližnjem travniku, a s še vedno delujočim motorjem. Trije Nemci so odleteli na njihovo letališče sporočit, da so ujeli največjega angleškega asa. Dva Nemca pa sta pristala blizu njegovega letala, zlezla iz kabin ter se mu približala. Tedaj je Ball vzletel in odletel nazaj na domače letališče. Ta dogodek je omenjen tudi v spominih tistih zbeganih in popolnoma osramočenih nemških pilotov in je v RAF-u postal legendaren.

Izpilil je neki skorajda samomorilski manever, ki se ga ni upal posnemati nihče. Nemškemu pilotu je namenoma dovolil, da se mu je od zadaj približal. Imel je namreč nadnaravni občutek, kdaj bo Nemec začel streljati. Tik pred tem pa se je strmo vzpel, zaokorožil za Nemca in ga z dobtro merjenim rafalom poslal na tla.

Ball se je med dopustom v Angliji zgodaj leta 1917 spoprijateljil z Jamesom McCuddenom. Ta je zelo občudoval njegovo hrabrost in drznost, a posnemal ga ni. Približno v tem času je Ball v Londonu srečal, takrat še neznanega novinca, kasnejšega prvega kanadskega letalskega asa Williama Averya "Billya" Bishopa. Dogovarjala sta se za skupne akcije, a do tega ni prišlo zaradi Ballove prezgodnje smrti.

25. marca 1917 je Ball spoznal 18-letno Floro Young in se z njo 5. aprila že zaročil. Osebno jo je z letalom popeljal na njen "zračni krst". Punco je moral povsem očarati. Kot vidimo, do ušes zaljubljeni Albert nikakor ni tratil časa.

Nazadnje je Albert Ball letel na angleškem letalu RAF S.E. 5a, ki pa ga ni preveč maral. Imenoval ga je "dud" (malovredno oz. neuporabno stvar). Veliko bolj so mu bili všeč sila gibčni francoski Nieuporti, ki pa so imeli zelo grdo razvado, da se jim je pri strmoglavljanjih ali v tesnih zavojih rado odlomilo ozko spodnje krilo. Kriv je bil V-opornik, ki je spodnje krilo opiral le na enem mestu. Kljub temu je Ball smel obdržati svojega "starega" Nieuporta 17 (B1522) za samostojne lete, za skupinske pa je moral uporabljati "nepriljubljeni" S.E. 5a. Pisno dovoljenje za uporabo Nieuporta je dobil od samega (takrat še) generala Trencharda. S.E. 5a je bil sicer manj okreten od Nieuportov, a je bil veliko hitrejši in je strmoglavljal in izvajal akrobacije brez težav. Motor S.E. 5a znamke Hispano-Suiza je v daljšem hrbtnem letu rado "zalilo" in takrat je motor odpovedal. Ravno to bi lahko bil vzrok Ballove smrti. Angleži še danes zagovarjajo teorijo o "odpovedi motorja Ballovega letala".

Zadnjo, 44. zmago v zraku je Ball dosegel en dan pred smrtjo na solo poletu s svojim starim Nieuportom 17 (B1522). Na dan smrti je s S.E. 5a v letalskem dvoboju z mlajšim bratom "rdečega barona" Lotharjem von Richthofnom, temu preluknjal rezervoar za gorivo. Tako ga je blizu Annoeullina primoral k prisilnemu pristanku. Richthofen je imel izredno srečo, da se mu letalo v zraku ni vnelo, drugače bi se to zanj tragično končalo.

Na predvečer smrti je v svojem zadnjem pismu očetu zapisal, da upa, da se bo ta morija kmalu končala, saj se že začenja počutiti kot morilec.

Albert Ball je bil pokopan v sredo, 9. maja 1917 na nemškem vojaškem pokopališču v mestu Annoeullin z vsemi vojaškimi častmi. Na pogrebu je bilo prisotnih tudi osupljivo veliko nemških visokih častnikov. Ti so na pogrebu celo dovolili udeležbo angleških in francoskih vojnih ujetnikov. Takrat so še poznali viteštvo.

Angleži so njegov grob našli šele po končani vojni, saj je bil Annoeullin pod nemško okupacijo. Takoj so nadomestili lesen križ (glej sliko desno), ki so mu ga postavili Nemci, z angleškim. Na željo družine je Ball ostal pokopan na nemškem vojaškem pokopališču, saj so mu le tako lahko leta 1921 postavili granitni spomenik, ki stoji še danes. Še vedno skrbno urejajo njegov prerani grob. Navkljub temu, da je preteklo skoraj sto let po koncu 1. SV in da je to pokopališče samih nemških vojakov, razen Alberta Balla, Francozi vzorno skrbe zanj. Ballov oče, tudi Albert, je odkupil zemljišče na mestu, kjer je umrl njegov sin. Tudi tam je še zmeraj skromno obeležje, čeprav ga je malce težje najti, je pa kar blizu pokopališča, kjer je Albert Ball pokopan. To zemljišče lahko še danes zastonj uporabljajo meščani Annoeullina pod enim samim pogojem - znamenje mora ostati nedotaknjeno. In vse do danes tudi je.

V Nottinghamu je Ballov oče, kot župan dal pod nottinghamskim gradom zgraditii spomenik vsem padlim vojakom v 1. SV iz tega mesta, kip na njem pa je njegov sin v naravni velikosti. Slovesno ga je odkril sam letalski maršal Hugh Montague "Boom" Trenchard 8. septembra 1921. Ballov oče je na svoje stroške zgradil skromne hišice za družine vojakov iz Nottinghama, umrlih v 1. SV. Od leta 1995 so pod spomeniškim varstvom.

Francozi so Ballu dali vzdevek "angleški Guynemer", Nemci pa "angleški Richthofen". "Rdeči baron" Manfred von Richthofen je, ko je zvedel za njegovo smrt, odkrito priznal: "Bil je daleč najboljši angleški letalec".

Ko so ga posthumno odlikovali z Viktorijinim križcem, je neimenovani pilot njegove 56. skupine cinično pripomnil: »Dali so mu le en V.C., zaslužil pa si jih je vsaj ducat. To ve cela eskadrilja«.

Ironija usode je, da je Albert Ball umrl ravno na dan, ko je Mick Mannock, angleški pilot z največ (61) zmagami v 1. SV, dosegel svojo prvo.

Po 1. SV so v Franciji šole radi poimenovali po narodnih junakih, imeli so celo vrsto svojih: Samo od letalcev Guynemerja, Foncka, Dormeja, Nungesserja, Chaputa, Navarreja, Lufberya, Pourpeja, Garrosa, Pegouda ... V Annoeullinu pa ni bilo v nobenem trenutku vprašanje in nobenega dvoma po kom se bo imenovala njihova osnovna šola. Od leta 1999 se v Annoeullinu po Albertu Ballu imenuje nova srednja šola (College Albert Ball). V tem mestu ima tudi svojo ulico: Rue du Capitaine Ball.

Mourir pour la liberte, mourir pour la France. Per ardua ad astra.

Nekdo je nekoč dejal: "Če hočeš postati nesmrten, moraš najprej umreti!"

Odlikovanja

Glej tudi

Sklici

Zunanje povezave