Apače: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m pop. |
||
| Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
Območje [[Apaško polje|Apaškega polja]] je bilo poseljeno že v [[Neolitik|neolitiku]] in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali [[Ilirik (rimska provinca)|Iliri]], [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki [[Ilirija (država)|ilirskih]] [[Gomila|gomil]] ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (''Meinlov dvorec)''. Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta [[1200]] kot last [[Benediktinci|benediktincev]] v [[Labot|Labotski dolini]], se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta [[1420]]. V [[13. stoletje|13.st.]] ozemlje pripade [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski]], cerkveno pa [[Salzburg|solnograški]] [[Nadškofija|nadškofiji]]. V zgodovini so [[Apaško polje]] prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala [[nemška kolonizacija]]. Med [[15. stoletje|15.]] in [[18. stoletje|18. stoletjem]] je tod razsajala kuga. To kažejo številna [[Kužno znamenje|kužna znamenja]] iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in [[Cmurek|Cmurekom]], in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med [[Prva svetovna vojna|prvo]] in [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo to [[narod]]nostno mešano ozemlje. Do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik [[Nemščina|nemški jezik]], saj je bila večina prebivalcev [[Nemci|nemškega porekla]]. Pomembnejša mejnika predstavljata leti [[1923]] in [[1945]]. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na tem območju in priključitve [[Škofija Lavant|lavantinski nadškofiji]]. Leta [[1945]] so bili prebivalci [[Nemci|nemškega porekla]] izseljeni, novi priseljenci pa pridejo [[Prekmurje|iz Prekmurja]], [[Primorska|Primorske]], [[Bela krajina|Bele Krajine]], [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Notranjska|Notranjske]]. |
Območje [[Apaško polje|Apaškega polja]] je bilo poseljeno že v [[Neolitik|neolitiku]] in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali [[Ilirik (rimska provinca)|Iliri]], [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki [[Ilirija (država)|ilirskih]] [[Gomila|gomil]] ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (''Meinlov dvorec)''. Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta [[1200]] kot last [[Benediktinci|benediktincev]] v [[Labot|Labotski dolini]], se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta [[1420]]. V [[13. stoletje|13.st.]] ozemlje pripade [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski]], cerkveno pa [[Salzburg|solnograški]] [[Nadškofija|nadškofiji]]. V zgodovini so [[Apaško polje]] prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala [[nemška kolonizacija]]. Med [[15. stoletje|15.]] in [[18. stoletje|18. stoletjem]] je tod razsajala kuga. To kažejo številna [[Kužno znamenje|kužna znamenja]] iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in [[Cmurek|Cmurekom]], in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med [[Prva svetovna vojna|prvo]] in [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo to [[narod]]nostno mešano ozemlje. Do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik [[Nemščina|nemški jezik]], saj je bila večina prebivalcev [[Nemci|nemškega porekla]]. Pomembnejša mejnika predstavljata leti [[1923]] in [[1945]]. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na tem območju in priključitve [[Škofija Lavant|lavantinski nadškofiji]]. Leta [[1945]] so bili prebivalci [[Nemci|nemškega porekla]] izseljeni, novi priseljenci pa pridejo [[Prekmurje|iz Prekmurja]], [[Primorska|Primorske]], [[Bela krajina|Bele Krajine]], [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Notranjska|Notranjske]]. |
||
Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču |
Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja, je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz [[Kultura|kulturno]]-[[Zgodovina|zgodovinskega]] vidika sta najznamenitejša dela cerkve gotska [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v [[Evropa|Evropi]] in kamniti gotski kip [[Sveta Marija|Marije]] iz leta [[1470]]. |
||
== Ljudje, povezani z Apačami == |
== Ljudje, povezani z Apačami == |
||
Redakcija: 19:18, 2. oktober 2016
Apače | |
|---|---|
 Apače med letoma 1928 - 1947. | |
  Apače Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°41′52.5″N 15°52′46.90″E / 46.697917°N 15.8796944°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Apače |
| Ustanovitev | 1193-1220 |
| Površina | |
| • Skupno | 4,4 km2 |
| Nadm. višina | 218 m |
| Prebivalstvo (2016)[1] | |
| • Skupno | 533 |
| • Gostota | 120 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 9253 Apače |
| Zemljevidi | |
Apače (nemško Abstall) so trg (naselje), središče istoimenske občine. Ležijo na Apaškem polju, severno od naselja pa reka Mura predstavlja državno mejo z Republiko Avstrijo. Skozi naselje poteka regionalna cesta, ki povezuje Šentilj ter MMP Trate z Gornjo Radgono. Naselje ima ugodno lego, saj leži 25 km severovzhodno od Maribora, 20 km zahodno od Murske Sobote ter 54 km jugovzhodno od avstrijskega mesta Gradec.
Zgodovina
Območje Apaškega polja je bilo poseljeno že v neolitiku in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali Iliri, Kelti, Rimljani, Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki ilirskih gomil ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (Meinlov dvorec). Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta 1200 kot last benediktincev v Labotski dolini, se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta 1420. V 13.st. ozemlje pripade Štajerski, cerkveno pa solnograški nadškofiji. V zgodovini so Apaško polje prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala nemška kolonizacija. Med 15. in 18. stoletjem je tod razsajala kuga. To kažejo številna kužna znamenja iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in Cmurekom, in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo to narodnostno mešano ozemlje. Do konca prve svetovne vojne je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik nemški jezik, saj je bila večina prebivalcev nemškega porekla. Pomembnejša mejnika predstavljata leti 1923 in 1945. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja slovenskega jezika na tem območju in priključitve lavantinski nadškofiji. Leta 1945 so bili prebivalci nemškega porekla izseljeni, novi priseljenci pa pridejo iz Prekmurja, Primorske, Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske.
Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja, je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz kulturno-zgodovinskega vidika sta najznamenitejša dela cerkve gotska rozeta, narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v Evropi in kamniti gotski kip Marije iz leta 1470.
Ljudje, povezani z Apačami
- Anton Semlitsch, čebelarski strokovnjak
- Josef Matl, filolog
- Kanut Graf des Enffans d'Avernas, misijonar
Sklici in opombe
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
