Mestni promet Maribor

Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM d.o.o.

Sedež	Mlinska ulica 1, 2000 Maribor, Slovenija
Produkti	mestni prevoz potnikov
Spletna stran	www.marprom.si

Mestni promet Maribor izvaja Javno podjetje MARPROM na 19 avtobusnih linijah na območju Mestne občine Maribor in delno v Občini Duplek.

Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in voznih redih.

Slika:898790llčl1.jpg

Javni avtobusni potniški promet v Mariboru v letu 2016

Avtobus št. 4 na nekdanjem postajališču v Svetozarevski ulici leta 1988

Avtobus na nekdanji liniji št. 2/1 (danes linija 21) na Glavnem mostu kot barikada v vojni za Slovenijo

Iz zgodovine - Mariborski javni potniški promet ob svoji ustanovitvi leta 1927 (1927)

Ena zmed prvih informativnih tabel z voznimi redi, uvedenih v drugi polovici 70-tih let. Slika prikazuje vozni red za nekdanjo linijo št. 5, ki je vozila na relaciji Hidromontaža Gosposvetska - Košaki

Iz zgodovine - Mestni avtobusi na Kolodvoru v Mariboru leta 1996 (1996)

Avtobus na liniji št. 6 na nekdanjem postajališču pri Večeru leta 1983

Iz zgodovine - Nekdanja glavna avtobusna postaja v Mariboru leta 1961 (1961)

Slika:IMG 0534.jpg

Avtobusna postaja v Mlinski ulici je hkrati tudi začetna postaja večine mariborskih mestnih linij

Slika:IMG 3402.jpg

Večina prog mestnega potniškega prometa je speljanih preko Starega mostu, ki je leta 2013 slavil 100. obletnico

Prvi mariborski avtobus na CNG

Zgodovina javnega mestnega potniškega prometa v Mariboru

Začetki segajo v leto 1926, ko je mariborski občinski Mestni svet ustanovil podjetje Avtobusni promet Maribor (kasneje preimenovano v Certus Avtobusni promet Maribor). V začetku je imelo podjetje 3 avtobuse. Prvi avtobus je prvič peljal potnike 26. decembra 1926 na liniji Maribor - Celje. Že naslednji dan, 27. decembra 1926, pa je avtobus peljal potnike tudi iz Maribora v Dravograd. Že leta 1927 je bilo nabavljenih naslednji 9 novih avtobusov in podjetje je uvedlo javni mestni potniški promet v Mariboru. V izredno težkih pogojih dela, ko je mehanik bil tudi hkrati voznik, je podjetje kljubovalo času. Posebej težke čase je podjetje preživljalo v času energetske krize v obdobju od 1935 do 1937 ter v času druge svetovne vojne. V tistih težkih časih leta 1939 je podjetje zgradilo za tiste čase izredno moderno delavnico v Mariboru, ki je še do pred kratkim služila svojemu namenu.

Po vojni sledi novo obdobje vzpona mariborskega javnega prometa. Kako neverjetno hiter razvoj je imelo podjetje v obdobju po vojni, kažejo naslednji podatki:

• leta 1961 je bilo v avtoparku 100 avtobusov,
• leta 1976 je bilo v avtoparku 300 avtobusov ter
• leta 1986 je bilo v avtoparku v vsej zgodovini podjetja največ avtobusov - kar 475 in 1412 zaposlenih delavcev.

Leta 1986 je sicer leto, ko se je v mariborskem javnem potniškem prometu prepeljalo največ potnikov, prav tako je bilo tega leta v mestnem voznem parku največ avtobusov. Vojna za Slovenijo in obdobje hude gospodarske krize v Mariboru je bistveno posegla v proces nadaljnega razvoja. Število potnikov je upadlo, porasla je zasebna konkurenca, število velikih gosporskih subjektov se je v obdobju po osamosvojitvi v mestu zelo zmanjšalo, zato lahko za obdobje po osamosvojitvi rečemo, da je šlo za obdobje preživetja in obstoja avtobusne dejavnosti v Mariboru. Leta 1996 je bilo podjetje Certus po uspešno izpeljanem lastninskem preobikovanju v delniško družbo vpisano v sodni register. Leta 2006 se podjetje Certus skladno s smernicaim podjetja Veolia Transport, ki je Certus prevzelo, preimenuje v podjetje Veolia Transport Štajerska d. d. Po poteku koncesije podjetju Veolia Transport Štajerska (kasneje preimenovano v podjetje Arriva) za opravljanje javnega avtobusnega prometa v Mariboru 1. avgusta 2011, mestni avtobusni promet preide pod okrilje Mestne občine Maribor oziroma novoustanovljenega Javnega podjetja Marprom. Mestni zgibni avtobusi (harmonike) so v Mariboru vozili med letoma 1979 in 2008 (praviloma na linijah 1, 2, 4, 6 in 12, konec 70-tih let in v 80-tih letih pa tudi na linijah 2/1 (današnja 21), 3 ter 10) , že vseskozi pa velja, da sta najbolj obremenjeni mestni liniji št. 1 in 6. V obdobju od leta 1986 do leta 2013 je število potnikov padlo iz dobrih 25 000 000 na vsega 3 000 000 potnikov na letni ravni. Med glavne razloge za tako drastičen pad števila potnikov v javnem potniškem prometu štejemo predvsem stečaje večine večjih mariborskih podjetij, povečanje števila osebnih vozil, razvito mariborsko cestno infrastrukturo - na relaciji sever jug ima Maribor, ki šteje približno 100 000 prebivalcev, trenutno kar štiri štiripasovnice ter prav tako štiri štiripasovne mostove, od tega enega dvoetažnega, prav tako mesto kot edino v Sloveniji premore štiripasovno mestno hitro cesto. Mesto je prav tako v zadnjih 20 letih pridobilo številne parkirne hiše, največja ima kar 2 600 brezplačnih parkirnih mest tik ob Titovem mostu. Najboljše in najfrekventnejše povezave imajo razen občanov, ki živijo v centru mesta, občani soseske Tabor, kjer avtobusne linije tečejo vzporedno po vseh cestah.

Mestni promet v Mariboru danes

Število potnikov na mestnih avtobusih v Mariboru ponovno počasi raste. V letu 2014 se je tako z mestnimi avtobusi prepeljalo 3.959.728 potnikov, kar je 1,1% več kot v letu 2013 in 2,3% več kot v letu 2012. Med najbolj obremenjenimi so linije 1 Tezno, 6 Vzpenjača, 18 Pekre, 2 Betnavska in 3 Pokopališče Dobrava (krožna linija).

Decembra 2015 je imel Marprom v voznem parku 53 avtobusov, povprečna starost le teh pa je bila 11 let, zato podjetje tudi aktivno posodablja svoj vozni park z najemom novih avtobusov, ki ponujajo večje udobje potnikov in v zrak izpuščajo manj emisij. Tako so januarja 2016 pri podjetju v uporabo prevzeli 6 novih dizelskih avtobusov s standardom EURO VI.

Za večjo privlačnost javnega prevoza v Mariboru je na avtobusih in na nekaterih avtobusnih postajališčih na voljo brezplačen dostop do Wi-Fi omrežja, mnogo avtobusnih postajališč pa je opremljenih z digitalnimi zasloni, ki napovedujejo prihode avtobusov.

Načrti za prihodnost

V dolgoročnem planu kako izboljšati JPP v Mariboru je najprej posodobitev voznega parka in vzpostavitev zanesljivega javnega potniškega prometa, eden izmed ciljev je tudi reorganizacija linij, ki so že več desetletij nespremenjene, kljub temu, da so se potovalni cilji v preteklosti spremenili in tako mestne linije ne sledijo več trendu potovanj ljudi v Mariboru, kar je tudi eden izmed razlogov zakaj se ljudje raje odločajo za uporabo osebnega vozila.

Vozovnice in ostale informacije

Vozovnico za vožnjo z mestnim avtobusom je možno kupiti pri vozniku na avtobusu ali v predprodaji na pooblaščenih prodajnih mestih in na Glavni avtobusni postaji na Mlinski ulici 1. Vozovnice kupljene v predprodaji se naložijo na brezkontaktno kartico, katero uporabnik validira na terminalu ob vstopu na avtobus, iz nje pa se odšteje vozovnica, ki velja 60 minut za neomejeno prestopanje na vse linije mestnega prometa (prestopanje z vozovnico kupljeno pri vozniku ni mogoče).

Kupiti je mogoče tudi dnevne ter mesečne vozovnice, ki omogočajo neomejeno potovanje z mestnimi avtobusi.

Cenik voženj z mestnimi avtobusi v Mariboru

tip vozovnice	cena	otroci 6 - 10 let	invalidi
1 vožnja (pri vozniku)	1,10€	0,55€	0,55€
1 vožnja (v predprodaji)	0,78€	-
10 voženj	7,02€	3,48€	3,48€
20 voženj	13,73€	6,84€	6,48€
dnevna vozovnica	2,75€	-
letna prenosna	257€
mesečna osnovna	26,49€
mesečna šolska	15,61€
mesečna starejši občani	16,29

Postaja na stisnjen zemeljski plin

V Mariboru so 10. junija 2014 odprli prvo postajo na stisnjen zemeljski plin. Odprtje prve postaje na stisnjen zemeljski plin, ki se ga zaradi večinske sestave poimenuje tudi kar metan (CNG – compressed natural gas oz. stisnjen zemeljski plin), prinaša izboljšave na področju kakovosti zraka ne le na območju mesta Maribor, pač pa tudi na državni ravni. Projekt je namreč pomemben tudi z vidika trajnostne mobilnosti, ki bo pripomogla k izboljšanju zraka v Mariboru. Na podlagi Odloka za modernizacijo mestnega linijskega prometa v Mestni občini Maribor tako mesto uresničuje projekt uvedbe zemeljskega plina v javni potniški promet. Polnilna postaja je v prvi vrsti namenjena polnitvi mestnih avtobusov in voznega parka javnih podjetij. Obenem pa bo polnilna postaja namenjena tudi ostalim pravnim in fizičnim osebam.

Seznam linij mestnega prometa

št.	relacija	mestni predel	čas obratovanja	slika linije
1	AP Mlinska – Tezno	Center - Stari most - Tabor - Tezno	vse dni v letu	Slika:Bus5.jpg
2	AP Mlinska – Kardeljeva - (Razvanje)	Center - Stari most - Tabor - Betnava - (Razvanje)	vse dni v letu	Slika:Bus36.jpg
3	AP Mlinska – Pobrežje - Tezno - Tabor - Koroška vrata	Center - Stari most - Pobrežje - Pokopališče Dobrava - Tezno - Tabor - Borova vas - Koroški most - Koroška vrata	vse dni v letu	Slika:Bus16.jpg
4	AP Mlinska – Studenci	Center - Stari most - Tabor - Studenci - (Limbuš)	vse dni v letu
6	AP Mlinska – Vzpenjača	Center - Stari most - Tabor - Nova vas - Radvanje - Pohorska vzpenjača	vse dni v letu
7	AP Mlinska – Kamnica - (Rošpoh)	Center - Ljudski vrt - Kamnica - (Rošpoh)	vse dni v letu	Slika:IMG 3413.jpg
8	AP Mlinska - Terme Fontana (Vozi MINI BUS)	AP Mlinska Gosposvetska - Koroška vrata - Terme Fontana	delavniki in sobote
9	AP Mlinska – Zrkovci - Dogoše	Center - Stari most - Pobrežje - Zrkovci - Dogoše	delavniki in sobote	Slika:IMG 8037.JPG
10	Melje – Malečnik	Melje - Center (AP Mlinska) - Stari most - Pobrežje - Malečniški most - Malečnik	ob prometnih konicah v času šolskega leta	Slika:Bus24.jpg
12	AP Mlinska – Koroška vrata - Tabor - Tezno - Pobrežje	Center - Koroška vrata - Koroški most - Borova vas - Tabor - Tezno - Pokopališče Dobrava - Pobrežje - Stari most	vse dni v letu	Slika:12tezno.JPG
13	AP Mlinska – Črnogorska - (Zagrebška cesta) - (Cona TAM)	Center - Stari most - Pobrežje - (Zagrebška cesta) - (Cona TAM)	delavniki in sobote	Slika:IMG 8027.JPG
15	Bresternica – Center - Košaški dol	Košaški dol - Košaki - Železniška postaja - Center - Koroška vrata - Bresternica	vse dni v letu	Slika:IMG 8040.JPG
16	AP Mlinska – Zgornji Duplek	Center - Stari most - Pobrežje - Zgornji Duplek	vse dni v letu	Slika:IMG 0608.JPG
17	Ribniško selo – Center - Studenci (vozi MINI BUS)	Ribniško selo - Center - Stari most - Šarhova - Studenci	ob delavnikih
18	AP Mlinska – Pekre	Center - Stari most - Tabor - Borova vas - Radvanje - Pekre	vse dni v letu	Slika:Bus30.jpg
19	AP Mlinska – Šarhova	Center - Koroška vrata - Koroški most - Borova vas - Šarhova	ob delavnikih in ob sobotah	Slika:Ma efca1cc7-9b0c-4753-a3f1-9c84a5bf9c61.jpg
20	Melje – (Malečnik) - Grušova	Melje - Center (AP Mlinska) - Stari most - Pobrežje - Malečniški most - (Malečnik) - Grušova	vse dni v letu
21	AP Mlinska – Ljubljanska – (TC Merkur Tržaška cesta)	Center - Stari most - Tabor - Betnava - (Industrijska cona ob Tržaški centri)	vse dni v letu	Slika:Bus15.jpg
151	AP Mlinska – Koroška vrata - Bresternica - Gaj nad Mariborom	Center - Koroška vrata - Bresternica - Gaj nad Mariborom	ob konicah v času šolskega leta

Seznam ukinjenih prog mestnega prometa

št.	relacija	razlog ukinitve in čas ukinitve	slika linije
1/1	Kolodvor - Tezenska Dobrava	združitev s progo 1 (prva polovica 80-tih let)
2/1	Kolodvor – Ljubljanska	preštevilčenje v št. 21 (okoli leta 2005)
3/1	Kolodvor – Črnogorska	preštevilčenje v št. 13 (okoli leta 2005)
4/1	Kolodvor – Studenci	začasna proga zaradi gradnje zahodne obvoznice na Studencih (konec 90-tih)
5	Pedagoška fakulteta – Košaki - Pesnica	nerentabilnost, odcepitev naselja Pesnica iz Mestne občine Maribor in nastanek samostojne Občine Pesnica pri Mariboru (prva polovica 90-tih)
5/1	Pedagoška fakulteta – Košaški dol	podaljšanje proge 15 skozi Košaški dol (okoli leta 2005)	Slika:42nekdanja-proga-51.jpg
6/1	Kolodvor – Borova vas	večja frekvenca proge 18 in podaljšanje proge 19 do Borove vasi (okoli leta 2005)
7/1	Melje - Kamnica	nerentabilnost (konec 70-tih)
8	Pobrežje - Melje	nerentabilnost (1985)
10/1	Melje– Grušova	preštevilčenje v št. 20 (okoli leta 2005)
11	Kolodvor – Razvanje	podaljšanje proge 2 do Razvanja (okoli leta 2005)
11	AP Mlinska – E'Leclerc	podaljšanje proge 21 do E'Leclerca (2011)
12/1	HIMO – BDC	nerentabilnost (okoli leta 2000)
13	Kolodvor – Polana	odcepitev nekdanje KS Hoče iz Mestne občine Maribor (2003)
13/1	Kolodvor – Pohorski dvor	odcepitev nekdanje KS Hoče iz Mestne občine Maribor (2003)
14	Maribor - Ruše	prekategorizirana v medkrajevno progo (konec 70-tih let)
14	Bolnica – Ribniško selo	preusmeritev proge 17 v Ribniško selo (2012)
15/1	Melje - Bresternica	nerentabilnost (prva polovica 80-tih let)
20	Kolodvor – Rogoza	odcepitev nekdanje KS Rogoza iz Mestne občine Maribor (2003)
20/1	Kolodvor – Miklavž - Rogoza	nerentabilnost, kasneje odcepitev KS Mikavž iz Mestne občine Maribor in nastanek samostojne Občine Miklavž na Dravskem polju (druga polovica 90-tih let)
21	Kolodvor – STTC	nerentabilnost (sredina 90-tih let)
Mostovi	Center - Stari most - Titov most	nerentabilnost (konec 90-tih let)

Glej tudi

• Mestna občina Maribor

Zunanje povezave

• Spletna stran MARPROM-a