Vida Juvan: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp
m pnp
Vrstica 6: Vrstica 6:
Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta [[1922]] angažirana v [[Subotica|Subotici]], od leta [[1923]] pa vse do [[1962]] je sodelovala v ljubljanski [[Drama SNG|Drami Slovenskega narodnega gledališča]], tudi pozneje je tam in v [[Mestno gledališče Ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] še nastopala kot gostja. V obdobju [[1948]]–[[1972]] je poučevala dramsko igro na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za igralsko umetnost]] oz. [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z [[Marija Vera|Marijo Vero]] izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz [[Shakespeare|Shakespearovih]] in [[Moliere|Molièrovih]] klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v [[Arthur Miller|Millerjevi]] ''Smrti trgovskega potnika'', Janet Spence v [[Aldous Huxley|Huxleyjevem]] ''Giocondinem nasmehu'', Margetičke v [[Miroslav Krleža|Krleževem]] ''Vučjaku'' in še kje.
Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta [[1922]] angažirana v [[Subotica|Subotici]], od leta [[1923]] pa vse do [[1962]] je sodelovala v ljubljanski [[Drama SNG|Drami Slovenskega narodnega gledališča]], tudi pozneje je tam in v [[Mestno gledališče Ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] še nastopala kot gostja. V obdobju [[1948]]–[[1972]] je poučevala dramsko igro na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za igralsko umetnost]] oz. [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z [[Marija Vera|Marijo Vero]] izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz [[Shakespeare|Shakespearovih]] in [[Moliere|Molièrovih]] klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v [[Arthur Miller|Millerjevi]] ''Smrti trgovskega potnika'', Janet Spence v [[Aldous Huxley|Huxleyjevem]] ''Giocondinem nasmehu'', Margetičke v [[Miroslav Krleža|Krleževem]] ''Vučjaku'' in še kje.


Bogato je bilo tudi njeno sodelovanje v [[Radiotelevizija Slovenija|Radiu Ljubljana]], kjer je začela igrati že kmalu po njegovi ustanovitvi leta [[1928]] ter v [[1930.|tridesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] pisala tudi prve mladinske [[radio|radijske igre]]. Nastopila je tudi v številnih [[televizija|televizijskih igrah]], [[film]]ih in nadaljevankah ter sodelovala pri sedmih [[slovenski film|slovenskih filmih]]: ''[[Svet na Kajžarju]]'' ([[1952]]), [[Veselica (film)|''Veselica'']] ([[1960]]), ''[[Ples v dežju]]'' ([[1961]]), [[Samorastniki (film)|''Samorastniki'']] ([[1963]]), [[Lucija (film)|''Lucija'']] ([[1965]]), [[Strah (film, 1974)|''Strah'']] ([[1974]]) in [[Nobeno sonce (film)|''Nobeno sonce'']] ([[1984]]).
Bogato je bilo tudi njeno sodelovanje v [[Radiotelevizija Slovenija|Radiu Ljubljana]], kjer je začela igrati že kmalu po njegovi ustanovitvi leta [[1928]] ter v [[1930.|tridesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] pisala tudi prve mladinske [[radio|radijske igre]]. Nastopila je tudi v številnih [[televizija|televizijskih igrah]], [[film]]ih in nadaljevankah ter sodelovala pri sedmih [[slovenski film|slovenskih filmih]]: ''[[Svet na Kajžarju]]'' ([[1952]]), [[Veselica (film)|''Veselica'']] ([[1960]]), ''[[Ples v dežju]]'' ([[1961]]), [[Samorastniki (film)|''Samorastniki'']] ([[1963]]), [[Lucija (film)|''Lucija'']] ([[1965]]), [[Strah (film, 1974)|''Strah'']] ([[1974]]) in ''[[Nobeno sonce]]'' ([[1984]]).


Izredno pomembno je njeno pedagoško delo. Vzgojila je številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju. Poročena je bila z režiserjem [[Slavko Jan|Slavkom Janom]] in preko njega v svaštvu s pisateljem [[Jože Čampa|Jožetom Čampo]] in literarnim zgodovinarjem [[Alfonz Gspan|Alfonzom Gspanom]].
Izredno pomembno je njeno pedagoško delo. Vzgojila je številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju. Poročena je bila z režiserjem [[Slavko Jan|Slavkom Janom]] in preko njega v svaštvu s pisateljem [[Jože Čampa|Jožetom Čampo]] in literarnim zgodovinarjem [[Alfonz Gspan|Alfonzom Gspanom]].

Redakcija: 18:30, 11. avgust 2016

Vida Juvan
Portret
Rojstvo17. junij 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Ljubljana
Smrt4. oktober 1998({{padleft:1998|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (93 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicigralka, gledališka igralka, filmska igralka

Vida Juvan (Vida Jan – Juvan), slovenska gledališka igralka in pedagoginja, * 17. junij 1905, Ljubljana, † 4. oktober 1998, Ljubljana.

Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta 1922 angažirana v Subotici, od leta 1923 pa vse do 1962 je sodelovala v ljubljanski Drami Slovenskega narodnega gledališča, tudi pozneje je tam in v Mestnem gledališču ljubljanskem še nastopala kot gostja. V obdobju 19481972 je poučevala dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost oz. Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z Marijo Vero izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz Shakespearovih in Molièrovih klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v Millerjevi Smrti trgovskega potnika, Janet Spence v Huxleyjevem Giocondinem nasmehu, Margetičke v Krleževem Vučjaku in še kje.

Bogato je bilo tudi njeno sodelovanje v Radiu Ljubljana, kjer je začela igrati že kmalu po njegovi ustanovitvi leta 1928 ter v tridesetih letih 20. stoletja pisala tudi prve mladinske radijske igre. Nastopila je tudi v številnih televizijskih igrah, filmih in nadaljevankah ter sodelovala pri sedmih slovenskih filmih: Svet na Kajžarju (1952), Veselica (1960), Ples v dežju (1961), Samorastniki (1963), Lucija (1965), Strah (1974) in Nobeno sonce (1984).

Izredno pomembno je njeno pedagoško delo. Vzgojila je številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju. Poročena je bila z režiserjem Slavkom Janom in preko njega v svaštvu s pisateljem Jožetom Čampo in literarnim zgodovinarjem Alfonzom Gspanom.

Leta 1971 je dobila Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1977 je prejela Borštnikov prstan. Prejela je tudi dve Sterijevi nagradi – leta 1959 in 1978. Leta 1996 jo je predsednik republike Milan Kučan za dolgoletno gledališko delo odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode-

Glej tudi