Asimilacija (sociologija): Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{slog|razdeli v dva članka; asimilacija je prisotna tudi v lingvistiki}} |
{{slog|razdeli v dva članka; asimilacija je prisotna tudi v lingvistiki}} |
||
'''Asimilacija '''je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede ''similis'' (podobno) oz. iz [[samostalnik]]a ''assimilatio'', |
'''Asimilacija '''je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede ''similis'' (podobno) oz. iz [[samostalnik]]a ''assimilatio'', ki označuje proces s katerim nekaj postane podobno (tranzitivno in intranzitivno), prilagoditev, ''assimilare'' (glagol) prilagoditi/prilagajati, prilagoditi/prilagajajati se, asimilirati (nekaj ali nekoga), asimilirati se. |
||
Redakcija: 22:41, 3. avgust 2016
 | Ta razdeli v dva članka; asimilacija je prisotna tudi v lingvistiki potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz. iz samostalnika assimilatio, ki označuje proces s katerim nekaj postane podobno (tranzitivno in intranzitivno), prilagoditev, assimilare (glagol) prilagoditi/prilagajati, prilagoditi/prilagajajati se, asimilirati (nekaj ali nekoga), asimilirati se.
Asimilacija v biologiji
Prilagajanje, adaptacija, v rastlinstvu kakor tudi v živalstvu postopa presnova tujih in lastnih snovi v telesu.
Asimilacija v genetiki
Dedna fiksacija oz. utrditev pridobljene značilnosti.
Asimilaciji v ekologiji
Asimilacija je v ekologiji osnovni proces, zaradi katerega lahko pride do kroženja snovi in pretoka energije v naravo. Asimilacija si s prisvajanjem snovi, ki jo organizem dobi iz okolja in jih pretvori v snov za gradnjo celičnih struktur ali snov za shranjevanje zaloge.
Asimilaciji v fiziologiji
Ustvarjanje t. i. asimilantov.
Asimilacija v jezikoslovju oz. v fonologiji
Prilagajanje enega soglasnika na drugega oz. kategorija fenomenov prilagajanja med raznimi jezikovnimi zvoki.
Asimilaciji v kolonialilzmu
Politika zlasti Francije in Portugalske za časa kolonializma, s katerio so si države ustvarile evropske elite v njihovih afriških kolonijah
Asimilacija v psihologiji in v psihologijo učenja
Prilagajanje novih vsebin zaznavanja in predstav na že znano oz. že znane vsebine ter integracija predmeta človeške izkušnje v kognitivno shemo.
Asimilaciji v sociologiji
Asimilacija je v sociologiji proces prilagajanja posameznika na značilnosti neke skupine, drugega naroda. Je zlasti proces kulturnega prilagajanja (etnične) manjšine ali posameznika prevladujočemu delu prebivalstva[1], ali poenostavljeno utapljanje enega naroda/etnične skupine v drugem.
Nasilna asimilacija celotnih populacij (nasilje je lahko fizično, socialno, gospodarstko, medijsko itd.) povzroča fenomene prekogeneracijskega kolektivnega sindroma posttravmatskega stresa (Post traumatic Stress Disorder, PTSD / Posttraumatische Belastungsstörung, PTBS), kot je to prikazal na primeru koroških Slovencev Bojan-Ilija Schnabl že leta 2010 za avstrijsko Južno Koroško. Hkrati pa ponuja le-ta na osnovi inovativnih menedžmentskih študij v interdisciplinarnem pristopu s t. i. "modelom dalij" (nem. "Dahlienmodell") - ki ga je izdelal in poimenoval on - metodo za individualno ali kolektivno premostitev oz. integracijo travm.[2][3][4][5]
Mlajši avtor, ki se je ukvarjal za asimilacijo ter medgeneracijsko travmatizacijo je tudi koroško slovenski raziskovalec Daniel Wutti.[6][7]
Asimilacijo - kot rezultat družbenege nasilja je treba razlikovati od t.i. akulturacije.[8]
Asimilacija v vremenoslovju in v klimatologiji
Vključitev oz. integracija satelitskih (in drugih daljinskih meritvah) v refenčne izračune klimatskih modelov
Asimilaciji v vulkanizmu
Interakcija stranskih kamnin v magmatičnen topljenju z okolskimi kamninami.
zaznavanje barv, ki je neodvisna od ozadja.
Protipomenka / antonim
Opombe in sklici
- ↑ Veliki splošni leksikon, DZS
- ↑ Schnabl, Bojan-Ilija (2010). Asimilacija in sindrom posttravmatskega stresa. Koroški koledar 2011. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava. str. 117–130. ISBN 978-3-85435-634-9.
- ↑ SCHNABL, Bojan-Ilija. Assimilant(en). V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 115. [COBISS.SI-ID 22136328]
- ↑ SCHNABL, Bojan-Ilija. Assimilation. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 115-122, ilustr. [COBISS.SI-ID 22136584]
- ↑ SCHNABL, Bojan-Ilija. Assimilationszwang. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 122-125, ilustr. [COBISS.SI-ID 22136840]
- ↑ Wutti, F. (2012). Kein Ende traumatischer Erfahrungen der Kärntner SlowenInnen nach dem 2. Weltkrieg. Integration. Identität. Gesundheit. Beiträge zum 5. Kongress des Dachverbands der transkulturellen Psychiatrie, Psychotherapie und Psychosomatik im deutschsprachigen Raum e. V. 23.–25. September 2011 Alpen-Adria Universität Klagenfurt. Berlin: Alpen-Adria Universität Klagenfurt/Celovec.
{{navedi knjigo}}:|first2=missing|last2=(pomoč) - ↑ Wutti, Daniel (2013). Transgeneracijski prenosi v družinah koroških Slovencev. Treatises and documents. Journal of Ethnic Studies/Razprave in gradivo. Revija za narodnostna vprašanja. 70. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja (INV). str. 45–54.
- ↑ SCHNABL, Bojan-Ilija. Akkulturation. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 75-76. [COBISS.SI-ID 22126088]
Glej tudi
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |