Skender Kulenović: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
ods. Link FA/GA
Engelbert (pogovor | prispevki)
66.980 urejanj
m pp, normativna kontrola, dewiki letnic
Vrstica 2: Vrstica 2:
| name = Skender Kulenović
| name = Skender Kulenović
| image =
| image =
| caption = Doprsni kip S. Kulenovića v Bosanski Dubici
| caption =
| birth_date = 2. september 1910
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = Bosanski Petrovac
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date = 25. januar 1978
| death_date = <!-- WD -->
| death_place = Beograd
| death_place = <!-- WD -->
| other_names =
| other_names =
| known_for = književnik
| known_for = književnik
| occupation = pravnik
| occupation = <!-- WD -->
}}
}}
'''Skender Kulenović''' (cir: '''Скендер Куленовић'''), [[Bosanci|bosanski]] in [[Srbi|srbski]] [[pesnik]], [[dramatik]], [[urednik]], [[partizan]] in [[politik]], * [[2. september]] [[1910]], [[Bosanski Petrovac]], † [[25. januar]] [[1978]], [[Beograd]].
'''Skender Kulenović''' (cir: '''Скендер Куленовић'''), [[Bosanci|bosanski]] in [[Srbi|srbski]] [[pesnik]], [[dramatik]], [[urednik]], [[partizan]] in [[politik]], * [[2. september]] [[1910]], [[Bosanski Petrovac]], † [[25. januar]] [[1978]], [[Beograd]].
Vrstica 16: Vrstica 16:
Kulenović je osnovno šolo končal v rodnem Petrovcu, [[gimnazija|gimnazijo]] pa v [[Travnik, Bosna|Travniku]], kjer je kot zunanji dijak obiskoval ''Jezuizsko gimnazijo''. Po končani gimnaziji je v [[Zagreb]]u študiral [[pravo]].
Kulenović je osnovno šolo končal v rodnem Petrovcu, [[gimnazija|gimnazijo]] pa v [[Travnik, Bosna|Travniku]], kjer je kot zunanji dijak obiskoval ''Jezuizsko gimnazijo''. Po končani gimnaziji je v [[Zagreb]]u študiral [[pravo]].


Kot študent sodeljuje in dopisuje v številne [[časopis|liste]]. Leta [[1937]] skupaj s [[Hasan Kikić|H. Kikičem]] in [[Safet Krupić|S. Krupičem]] v Zagrebu ustanovijo muslimanski časopis ''Putokaz''. Leta [[1941]] stopi v prvi partizanski odred Bosanske Krajine. Med vojno piše poeme in ureja časopise: ''Bosanski Udarnik'', ''Glas'', ''Oslobođenje'', ter je član delegacije na zasedanju [[AVNOJ]]. Po končani vojni postane direktor drame ''Narodnog pozorišta v Sarajevu'' in ureja [[revija|revije]] ''Pregled'', ''Književne Novine'' in '' Novu misao.'' Od 1. maja [[1957]] do 31. maja [[1970]] je bil [[dramaturg]] ''Narodnog pozorišta'' v [[Mostar]]ju ter nato urednik [[Beograd|beograjske]] ''Prosvete.''
Kot študent sodeljuje in dopisuje v številne [[časopis|liste]]. Leta 1937 skupaj s [[Hasan Kikić|H. Kikičem]] in [[Safet Krupić|S. Krupičem]] v Zagrebu ustanovijo muslimanski časopis ''Putokaz''. Leta 1941 stopi v prvi partizanski odred Bosanske Krajine. Med vojno piše poeme in ureja časopise: ''Bosanski Udarnik'', ''Glas'', ''Oslobođenje'', ter je član delegacije na zasedanju [[AVNOJ]]. Po končani vojni postane direktor drame ''Narodnog pozorišta v Sarajevu'' in ureja [[revija|revije]] ''Pregled'', ''Književne Novine'' in '' Novu misao.'' Od 1. maja 1957 do 31. maja 1970 je bil [[dramaturg]] ''Narodnog pozorišta'' v [[Mostar]]ju ter nato urednik [[Beograd|beograjske]] ''Prosvete.''


Po vojni je bil dopisni član [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|HAZU]] in redni član [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|SANU]]
Po vojni je bil dopisni član [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|HAZU]] in redni član [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|SANU]]


Za literarno delo je prejel številne nagrade. Kulenović je prvi dobitnik nagrade ''Aleksa Šantić'', ki jo je prejel [[1969]] za pesniško zbirk ''Soneti''. Nadalje je prejel [[Srbija|srbsko]] nagrado ''7. julij'' in bosansko nagrado ''27. julij'', ter za življenjsko delo nagrado AVNOJ.
Za literarno delo je prejel številne nagrade. Kulenović je prvi dobitnik nagrade ''Aleksa Šantić'', ki jo je prejel 1969 za pesniško zbirk ''Soneti''. Nadalje je prejel [[Srbija|srbsko]] nagrado ''7. julij'' in bosansko nagrado ''27. julij'', ter za življenjsko delo nagrado AVNOJ.


== Literarno delo ==
== Literarno delo ==
Književnik S. Kulenović je ob [[Branko Čopić|B. Čopiću]] najpomembnejši [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovski]] pesnik [[druga svetovna vojna|vojnega]] in neposredno povojnega obdobja. Čeprav so bili v njegovem ustvarjanju dolgi premori, ko se ni posvečal poeziji, pač pa drugim literarnim zvrstem, je S. Kulenović vendarle predvsem pesnik, ki je težil k daljšim cikličnim enotam. Med vojno so bile to pesnitve, po vojni pa [[sonet]]i. Med boji je napisal pretresljivo pesnitev ''Stojanka, mati Knežpoljka''. Pesnitev, ki šteje skoraj 300 [[verz]]ov je nastala leta [[1942]], predstavlja pa pesnikov odgovor na krvave dogoske v sovražnikovi [[ofenziva|ofenzivi]] na [[Kozarska ofenziva|Kozari]]. Gre za eno največjih poem o [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]].
Književnik S. Kulenović je ob [[Branko Čopić|B. Čopiću]] najpomembnejši [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovski]] pesnik [[druga svetovna vojna|vojnega]] in neposredno povojnega obdobja. Čeprav so bili v njegovem ustvarjanju dolgi premori, ko se ni posvečal poeziji, pač pa drugim literarnim zvrstem, je S. Kulenović vendarle predvsem pesnik, ki je težil k daljšim cikličnim enotam. Med vojno so bile to pesnitve, po vojni pa [[sonet]]i. Med boji je napisal pretresljivo pesnitev ''Stojanka, mati Knežpoljka''. Pesnitev, ki šteje skoraj 300 [[verz]]ov je nastala leta 1942, predstavlja pa pesnikov odgovor na krvave dogoske v sovražnikovi [[ofenziva|ofenzivi]] na [[Kozarska ofenziva|Kozari]]. Gre za eno največjih poem o [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]].


Motiv matere, ki išče v bitki padle sinove je poznan že iz [[srbija|srbskega]] ustnega slovstva (''Smrt matere Jugovićev''), S. Kulenović pa mu je dal moderno obliko, pa tudi vsebino, kar zadeva čustveni in zlasti idejni položaj nesrečne matere. V [[slovenščina|slovenščino]] je pesnitev prevedel [[Severin Šali]].
Motiv matere, ki išče v bitki padle sinove je poznan že iz [[srbija|srbskega]] ustnega slovstva (''Smrt matere Jugovićev''), S. Kulenović pa mu je dal moderno obliko, pa tudi vsebino, kar zadeva čustveni in zlasti idejni položaj nesrečne matere. V [[slovenščina|slovenščino]] je pesnitev prevedel [[Severin Šali]].


S. Kulenović je eden prvih dramatikov po osvoboditvi, ki je poskušal upodobiti sodobno življenje. V književnem delu, zlasti pesniškem, je uporabljal nove, izvirne izraza, ki jih je umetniško preustvaril iz ljudskih prvin. Njegovo glavno delo je [[dramatika|drama]] ''A što sad?'' ([[1947]]) (slovenski prevod ''Kaj zdaj?, 1947).
S. Kulenović je eden prvih dramatikov po osvoboditvi, ki je poskušal upodobiti sodobno življenje. V književnem delu, zlasti pesniškem, je uporabljal nove, izvirne izraza, ki jih je umetniško preustvaril iz ljudskih prvin. Njegovo glavno delo je [[dramatika|drama]] ''A što sad?'' (1947) (slovenski prevod ''Kaj zdaj?, 1947).


== Najpomembnejša dela ==
== Najpomembnejša dela ==
* ''Stojanka, mati Knežpoljka'' (poema, [[1945]])
* ''Stojanka, mati Knežpoljka'' (poema, 1945)
* ''Poeme''
* ''Poeme''
* ''Pisma Jove Stanivuka''
* ''Pisma Jove Stanivuka''
* ''Soneti'' (pesniška zbirka, [[1968]])
* ''Soneti'' (pesniška zbirka, 1968)
* ''Večerja'' (komedija, 1947)
* ''Večerja'' (komedija, 1947)
* ''Delitev'' (komedija
* ''Delitev'' (komedija
* ''Luč v drugem nadstropju'' (drama)
* ''Luč v drugem nadstropju'' (drama)
* ''Kaj zdaj'' (drama, 1947)
* ''Kaj zdaj'' (drama, 1947)

== Sklici ==
{{sklici|1}}


== Viri ==
== Viri ==
Vrstica 43: Vrstica 46:
* Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984
* Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984


{{normativna kontrola}}

{{literat-stub}}
{{literat-stub}}


{{DEFAULTSORT:Kulenović, Skender}}
{{DEFAULTSORT:Kulenović, Skender}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1910]]
[[Kategorija:Umrli leta 1978]]
[[Kategorija:Srbski dramatiki]]
[[Kategorija:Srbski dramatiki]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]

Redakcija: 19:18, 3. avgust 2016

Skender Kulenović
Portret
Rojstvo2. september 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1]
Bosanski Petrovac
Smrt25. januar 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (67 let) ali 5. januar 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[2] (67 let)
Beograd
Državljanstvo SFRJ
 Avstro-Ogrska
Poklicpesnik, pisatelj
Poznan poknjiževnik

Skender Kulenović (cir: Скендер Куленовић), bosanski in srbski pesnik, dramatik, urednik, partizan in politik, * 2. september 1910, Bosanski Petrovac, † 25. januar 1978, Beograd.

Življenjepis

Kulenović je osnovno šolo končal v rodnem Petrovcu, gimnazijo pa v Travniku, kjer je kot zunanji dijak obiskoval Jezuizsko gimnazijo. Po končani gimnaziji je v Zagrebu študiral pravo.

Kot študent sodeljuje in dopisuje v številne liste. Leta 1937 skupaj s H. Kikičem in S. Krupičem v Zagrebu ustanovijo muslimanski časopis Putokaz. Leta 1941 stopi v prvi partizanski odred Bosanske Krajine. Med vojno piše poeme in ureja časopise: Bosanski Udarnik, Glas, Oslobođenje, ter je član delegacije na zasedanju AVNOJ. Po končani vojni postane direktor drame Narodnog pozorišta v Sarajevu in ureja revije Pregled, Književne Novine in Novu misao. Od 1. maja 1957 do 31. maja 1970 je bil dramaturg Narodnog pozorišta v Mostarju ter nato urednik beograjske Prosvete.

Po vojni je bil dopisni član HAZU in redni član SANU

Za literarno delo je prejel številne nagrade. Kulenović je prvi dobitnik nagrade Aleksa Šantić, ki jo je prejel 1969 za pesniško zbirk Soneti. Nadalje je prejel srbsko nagrado 7. julij in bosansko nagrado 27. julij, ter za življenjsko delo nagrado AVNOJ.

Literarno delo

Književnik S. Kulenović je ob B. Čopiću najpomembnejši bosansko-hercegovski pesnik vojnega in neposredno povojnega obdobja. Čeprav so bili v njegovem ustvarjanju dolgi premori, ko se ni posvečal poeziji, pač pa drugim literarnim zvrstem, je S. Kulenović vendarle predvsem pesnik, ki je težil k daljšim cikličnim enotam. Med vojno so bile to pesnitve, po vojni pa soneti. Med boji je napisal pretresljivo pesnitev Stojanka, mati Knežpoljka. Pesnitev, ki šteje skoraj 300 verzov je nastala leta 1942, predstavlja pa pesnikov odgovor na krvave dogoske v sovražnikovi ofenzivi na Kozari. Gre za eno največjih poem o NOB.

Motiv matere, ki išče v bitki padle sinove je poznan že iz srbskega ustnega slovstva (Smrt matere Jugovićev), S. Kulenović pa mu je dal moderno obliko, pa tudi vsebino, kar zadeva čustveni in zlasti idejni položaj nesrečne matere. V slovenščino je pesnitev prevedel Severin Šali.

S. Kulenović je eden prvih dramatikov po osvoboditvi, ki je poskušal upodobiti sodobno življenje. V književnem delu, zlasti pesniškem, je uporabljal nove, izvirne izraza, ki jih je umetniško preustvaril iz ljudskih prvin. Njegovo glavno delo je drama A što sad? (1947) (slovenski prevod Kaj zdaj?, 1947).

Najpomembnejša dela

  • Stojanka, mati Knežpoljka (poema, 1945)
  • Poeme
  • Pisma Jove Stanivuka
  • Soneti (pesniška zbirka, 1968)
  • Večerja (komedija, 1947)
  • Delitev (komedija
  • Luč v drugem nadstropju (drama)
  • Kaj zdaj (drama, 1947)

Sklici

  1. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.

Viri

  • Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973
  • Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984
Stub icon

Ta članek o književniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Skender_Kulenović&oldid=4686774«