Teorija moralnih temeljev: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
CrtJS (pogovor | prispevki)
74 urejanj
mBrez povzetka urejanja
CrtJS (pogovor | prispevki)
74 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 20: Vrstica 20:
Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_development|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion|last=Haidt,|first=Jonathan|publisher=Pantheon Books|year=2012|isbn=978-0-307-37790-6|location=New York|page=9-11|cobiss=1564494}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo [[:en:Emotion|čustev]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Emotion&oldid=724373856|title=Emotion|date=2016-06-08|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_development|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion|last=Haidt,|first=Jonathan|publisher=Pantheon Books|year=2012|isbn=978-0-307-37790-6|location=New York|page=9-11|cobiss=1564494}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo [[:en:Emotion|čustev]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Emotion&oldid=724373856|title=Emotion|date=2016-06-08|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.


Antropolog Richard Shweder je za razliko od v psihologiji prevladujočih teorij morale razvil niz teorij, ki poudarjajo kulturno spremenljivost moralnih (oz. vrednostnih) sodb. Shweder izpostavlja, da različne pojavnosti morale v različnih kulturah izhajajo iz »treh različnih in kljub temu skladnih množic moralnih skrbi«. Slednje je označil kot etiko avtonomije, družbe in božanskega<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/40062563|title=Commentary to Feature Review: The Future of Moral Psychology: Truth, Intuition, and the Pluralist Way|last=Shweder|first=Richard A.|last2=Haidt|first2=Jonathan|date=1993-01-01|journal=Psychological Science|issue=6|volume=4|pages=360–365}}</ref>. Shwederjev pristop je spodbudil Haidta k terenskim ter laboratorijskim raziskavam razlik v dojemanju morale. Raziskave je izvedel v Braziliji in Filadelfiji (ZDA). To delo je Haidta pripeljalo k razvoju njegovega t.i. socialno-intuitivnega pristopa k morali.
Antropolog Richard Shweder je za razliko od v psihologiji prevladujočih teorij morale razvil niz teorij, ki poudarjajo kulturno spremenljivost moralnih (oz. vrednostnih) sodb. Shweder izpostavlja, da različne pojavnosti morale v različnih kulturah izhajajo iz »treh različnih in kljub temu skladnih množic moralnih skrbi«. Slednje je označil kot etiko avtonomije, družbe in božanskega<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/40062563|title=Commentary to Feature Review: The Future of Moral Psychology: Truth, Intuition, and the Pluralist Way|last=Shweder|first=Richard A.|last2=Haidt|first2=Jonathan|date=1993-01-01|journal=Psychological Science|issue=6|volume=4|pages=360–365}}</ref>. Shwederjev pristop je spodbudil Haidta k terenskim ter laboratorijskim raziskavam razlik v dojemanju morale. Raziskave je izvedel v Braziliji in Filadelfiji (ZDA). To delo je Haidta pripeljalo k razvoju njegovega t.i. [[:en:Social_intuitionism|socialno-intuitivnega]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_intuitionism&oldid=697595773|title=Social intuitionism|date=2015-12-31|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> pristopa k morali.
Haidtov socialno-intuitivni pristop se od Kohlbergove racionalistične teorije razlikuje po tem, da izpostavlja čustveno komponento človeškega delovanja. Po Haidtu za razliko od Kohlberga izhaja, da »vrednostno (moralno) odločanje pogojuje hitra moralna intuiticija«, racionalizacija oz. argumentacija vrednostnega merila služi zgolj kasnejšemu (post-hoc) opravičevanju (argumentiranju oz. zagovarjanju) že oblikovanih moralnih (vrednostnih) stališč. Haidtovo delo je pkmalu postalo vplivno, zlasti pa njegov osredotočen pogled na intuitivno-vrednostni moment pri oblikovanju moralne oz. vrednostne sodbe. Vrsta raziskovalcev se je posvetila nadaljnjemu raziskovanju področja in uporabi Haidtovih izsledkov.
Haidtov socialno-intuitivni pristop se od Kohlbergove racionalistične teorije razlikuje po tem, da izpostavlja čustveno komponento človeškega delovanja. Po Haidtu za razliko od Kohlberga izhaja, da »vrednostno (moralno) odločanje pogojuje hitra moralna intuiticija«, racionalizacija oz. argumentacija vrednostnega merila služi zgolj kasnejšemu (post-hoc) opravičevanju (argumentiranju oz. zagovarjanju) že oblikovanih moralnih (vrednostnih) stališč<ref>{{Navedi revijo|url=http://www3.nd.edu/~wcarbona/Haidt%202001.pdf|title="The Emotional Dog and Its Rational Tail: A Social Intuitionist Approach to Moral Judgement"|last=Jonathan|first=Haidt|date=Oktober, 2001|journal=Psychological Review|accessdate=}}</ref>. Haidtovo delo je pkmalu postalo vplivno, zlasti pa njegov osredotočen pogled na intuitivno-vrednostni moment pri oblikovanju moralne oz. vrednostne sodbe. Vrsta raziskovalcev se je posvetila nadaljnjemu raziskovanju področja in uporabi Haidtovih izsledkov.




Redakcija: 02:24, 12. junij 2016

Teorija moralnih temeljev (ang. Moral foundations theory) je socialno-psihološka teorija[1], ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem (oz. vrednostnem) utemeljevanju. Poglablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega utemeljevanja oz. argumetiranja.

Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali Jonathan Heidt[2] in Creig Joseph[3]

, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa Richarda Shwederja[4]. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija[5], avtorja Jonthana Heidta.

Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; naprednih[6] oz. levih pogledov ( v ZDA liberals[7]), konservativcev[8] in zagovornikov nevmešavanja države (ang. libertarians[9]).

Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.libertarians[10]). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v teoriji svobodne volje na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).

Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.

Haidt in sodelavci so izpostavili, da napredno usmerjeni (levi politični pol, op. a) izpostavljajo zgolj dva od šestih moralnih temeljev (skrb in pravičnost) pri svojem utemeljevanju (razmišljanju oz. argumentaciji). Podobno počno tudi zagovorniki nevmešavanja države (ang. libertarians), ki prav tako uporabljajo zgolj dva temelja (svoboda in pravičnost). Za razliko do prejšnjih dveh pa konservativno usmerjeni uporabljajo vseh šest temeljev več ali manj bolj enakomerno[11].

Izvor

Temelji teorije izhajajo iz reakcije na razvojno racionalistično teorijo morale povezano z Lawrencem Kohlbergom[12] in Jeanom Pigetom[13].

Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »šestih stopenj moralnega razvoja«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del[14][15] na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo čustev[16].

Antropolog Richard Shweder je za razliko od v psihologiji prevladujočih teorij morale razvil niz teorij, ki poudarjajo kulturno spremenljivost moralnih (oz. vrednostnih) sodb. Shweder izpostavlja, da različne pojavnosti morale v različnih kulturah izhajajo iz »treh različnih in kljub temu skladnih množic moralnih skrbi«. Slednje je označil kot etiko avtonomije, družbe in božanskega[17]. Shwederjev pristop je spodbudil Haidta k terenskim ter laboratorijskim raziskavam razlik v dojemanju morale. Raziskave je izvedel v Braziliji in Filadelfiji (ZDA). To delo je Haidta pripeljalo k razvoju njegovega t.i. socialno-intuitivnega[18] pristopa k morali. Haidtov socialno-intuitivni pristop se od Kohlbergove racionalistične teorije razlikuje po tem, da izpostavlja čustveno komponento človeškega delovanja. Po Haidtu za razliko od Kohlberga izhaja, da »vrednostno (moralno) odločanje pogojuje hitra moralna intuiticija«, racionalizacija oz. argumentacija vrednostnega merila služi zgolj kasnejšemu (post-hoc) opravičevanju (argumentiranju oz. zagovarjanju) že oblikovanih moralnih (vrednostnih) stališč[19]. Haidtovo delo je pkmalu postalo vplivno, zlasti pa njegov osredotočen pogled na intuitivno-vrednostni moment pri oblikovanju moralne oz. vrednostne sodbe. Vrsta raziskovalcev se je posvetila nadaljnjemu raziskovanju področja in uporabi Haidtovih izsledkov.


Glej tudi

Viri

Opombe in reference

  1. ↑ »Social psychology«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 6. junij 2016.
  2. ↑ »Jonathan Haidt«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 26. april 2016.
  3. ↑ »Richard Shweder«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
  4. ↑ »Richard Shweder«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
  5. ↑ »The Righteous Mind«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 19. maj 2016.
  6. ↑ »Progressivism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 11. junij 2016.
  7. ↑ »Liberalism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 11. junij 2016.
  8. ↑ »Conservatism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 4. junij 2016.
  9. ↑ »Libertarianism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 9. junij 2016.
  10. ↑ »Online Etymology Dictionary«. www.etymonline.com. Pridobljeno 11. junija 2016.
  11. ↑ Iyer, Ravi; Koleva, Spassena; Graham, Jesse; Ditto, Peter; Haidt, Jonathan (21. avgust 2012). »Understanding Libertarian Morality: The Psychological Dispositions of Self-Identified Libertarians«. PLOS ONE. Zv. 7, št. 8. str. e42366. doi:10.1371/journal.pone.0042366. ISSN 1932-6203. PMC 3424229. PMID 22927928.
  12. ↑ »Lawrence Kohlberg«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
  13. ↑ »Jean Piaget«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 9. junij 2016.
  14. ↑ Donleavy, Gabriel D. (1. januar 2008). »No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg«. Journal of Business Ethics. Zv. 80, št. 4. str. 807–822.
  15. ↑ Haidt,, Jonathan (2012). The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion. New York: Pantheon Books. str. 9-11. COBISS 1564494. ISBN 978-0-307-37790-6.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  16. ↑ »Emotion«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 8. junij 2016.
  17. ↑ Shweder, Richard A.; Haidt, Jonathan (1. januar 1993). »Commentary to Feature Review: The Future of Moral Psychology: Truth, Intuition, and the Pluralist Way«. Psychological Science. Zv. 4, št. 6. str. 360–365.
  18. ↑ »Social intuitionism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 31. december 2015.
  19. ↑ Jonathan, Haidt (Oktober, 2001). »"The Emotional Dog and Its Rational Tail: A Social Intuitionist Approach to Moral Judgement"« (PDF). Psychological Review. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)

Literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Teorija_moralnih_temeljev&oldid=4664684«