Teorija moralnih temeljev: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
CrtJS (pogovor | prispevki)
74 urejanj
mBrez povzetka urejanja
CrtJS (pogovor | prispevki)
74 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{v delu}}
{{v delu}}
'''Teorija moralnih temeljev''' (ang. Moral foundations theory) je [https://en.wikipedia.org/wiki/Social_psychology socialno-psihološka teorija]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_psychology&oldid=723971097|title=Social psychology|date=2016-06-06|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>, ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem razlogovanju. Pogljablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega razlogovanja.
'''Teorija moralnih temeljev''' (ang. Moral foundations theory) je [https://en.wikipedia.org/wiki/Social_psychology socialno-psihološka teorija]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_psychology&oldid=723971097|title=Social psychology|date=2016-06-06|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>, ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem (oz. vrednostnem) utemeljevanju. Pogljablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega utemeljevanja.


Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali [https://en.wikipedia.org/wiki/Jonathan_Haidt Jonathan Heidt]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Jonathan_Haidt&oldid=717293294|title=Jonathan Haidt|date=2016-04-26|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in [https://en.wikipedia.org/wiki/Richard_Shweder Creig Joseph]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Richard_Shweder&oldid=724557807|title=Richard Shweder|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>
Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali [https://en.wikipedia.org/wiki/Jonathan_Haidt Jonathan Heidt]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Jonathan_Haidt&oldid=717293294|title=Jonathan Haidt|date=2016-04-26|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in [https://en.wikipedia.org/wiki/Richard_Shweder Creig Joseph]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Richard_Shweder&oldid=724557807|title=Richard Shweder|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>

Redakcija: 01:48, 12. junij 2016

Teorija moralnih temeljev (ang. Moral foundations theory) je socialno-psihološka teorija[1], ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem (oz. vrednostnem) utemeljevanju. Pogljablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega utemeljevanja.

Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali Jonathan Heidt[2] in Creig Joseph[3]

, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa Richarda Shwederja[4]. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija[5], avtorja Jonthana Heidta.

Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; naprednih[6] oz. levih pogledov ( v ZDA liberals[7]), konservativcev[8] in zagovornikov nevmešavanja države (ang. libertarians[9]).

Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.libertarians[10]). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v teoriji svobodne volje na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).

Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.

Haidt in sodelavci so izpostavili, da napredno usmerjeni (levi politični pol, op. a) izpostavljajo zgolj dva od šestih moralnih temeljev (skrb in pravičnost) pri svojem utemeljevanju (razmišljanju oz. argumentaciji). Podobno počno tudi zagovorniki nevmešavanja države (ang. libertarians), ki prav tako uporabljajo zgolj dva temelja (svoboda in pravičnost). Za razliko do prejšnjih dveh pa konservativno usmerjeni uporabljajo vseh šest temeljev več ali manj bolj enakomerno[11].

Izvor

Temelji teorije izhajajo iz reakcije na razvojno racionalistično teorijo morale povezano z Lawrencem Kohlbergom[12] in Jeanom Pigetom[13].

Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »šestih stopenj moralnega razvoja«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del[14][15] na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo čustev.

Glej tudi

Viri

Opombe in reference

  1. ↑ »Social psychology«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 6. junij 2016.
  2. ↑ »Jonathan Haidt«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 26. april 2016.
  3. ↑ »Richard Shweder«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
  4. ↑ »Richard Shweder«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
  5. ↑ »The Righteous Mind«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 19. maj 2016.
  6. ↑ »Progressivism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 11. junij 2016.
  7. ↑ »Liberalism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 11. junij 2016.
  8. ↑ »Conservatism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 4. junij 2016.
  9. ↑ »Libertarianism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 9. junij 2016.
  10. ↑ »Online Etymology Dictionary«. www.etymonline.com. Pridobljeno 11. junija 2016.
  11. ↑ Iyer, Ravi; Koleva, Spassena; Graham, Jesse; Ditto, Peter; Haidt, Jonathan (21. avgust 2012). »Understanding Libertarian Morality: The Psychological Dispositions of Self-Identified Libertarians«. PLOS ONE. Zv. 7, št. 8. str. e42366. doi:10.1371/journal.pone.0042366. ISSN 1932-6203. PMC 3424229. PMID 22927928.
  12. ↑ »Lawrence Kohlberg«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
  13. ↑ »Jean Piaget«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 9. junij 2016.
  14. ↑ Donleavy, Gabriel D. (1. januar 2008). »No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg«. Journal of Business Ethics. Zv. 80, št. 4. str. 807–822.
  15. ↑ Haidt,, Jonathan (2012). The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion. New York: Pantheon Books. str. 9-11. COBISS 1564494. ISBN 978-0-307-37790-6.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)

Literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Teorija_moralnih_temeljev&oldid=4664676«