Teorija moralnih temeljev: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
Haidt in sodelavci so izpostavili, da napredno usmerjeni (levi politični pol, op. a) izpostavljajo zgolj dva od šestih moralnih temeljev (skrb in pravičnost) pri svojem utemeljevanju (razmišljanju). Podobno počno tudi zagovorniki nevmešavanja države (ang. libertarians), ki prav tako uporabljajo zgolj dva temelja (svoboda in pravičnost). Za razliko do prejšnjih dveh pa konservativno usmerjeni uporabljajo vseh šest temeljev več ali manj bolj enakomerno<ref>{{Navedi revijo|url=http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0042366|title=Understanding Libertarian Morality: The Psychological Dispositions of Self-Identified Libertarians|last=Iyer|first=Ravi|last2=Koleva|first2=Spassena|last3=Graham|first3=Jesse|last4=Ditto|first4=Peter|last5=Haidt|first5=Jonathan|date=2012-08-21|journal=PLOS ONE|issue=8|doi=10.1371/journal.pone.0042366|volume=7|pages=e42366|issn=1932-6203|pmc=3424229|pmid=22927928}}</ref>. |
Haidt in sodelavci so izpostavili, da napredno usmerjeni (levi politični pol, op. a) izpostavljajo zgolj dva od šestih moralnih temeljev (skrb in pravičnost) pri svojem utemeljevanju (razmišljanju). Podobno počno tudi zagovorniki nevmešavanja države (ang. libertarians), ki prav tako uporabljajo zgolj dva temelja (svoboda in pravičnost). Za razliko do prejšnjih dveh pa konservativno usmerjeni uporabljajo vseh šest temeljev več ali manj bolj enakomerno<ref>{{Navedi revijo|url=http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0042366|title=Understanding Libertarian Morality: The Psychological Dispositions of Self-Identified Libertarians|last=Iyer|first=Ravi|last2=Koleva|first2=Spassena|last3=Graham|first3=Jesse|last4=Ditto|first4=Peter|last5=Haidt|first5=Jonathan|date=2012-08-21|journal=PLOS ONE|issue=8|doi=10.1371/journal.pone.0042366|volume=7|pages=e42366|issn=1932-6203|pmc=3424229|pmid=22927928}}</ref>. |
||
'''[[category:Izvor]]''' |
|||
<!-- == poglavje 1 == --> |
<!-- == poglavje 1 == --> |
||
Redakcija: 00:47, 12. junij 2016
 | Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Teorija moralnih temeljev (ang. Moral foundations theory) je socialno-psihološka teorija[1], ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem razlogovanju. Pogljablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega razlogovanja.
Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali Jonathan Heidt[2] in Creig Joseph[3]
, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa Richard Shwederja[4]. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija[5], avtorja Jonthana Heidta.
Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; naprednih[6] oz. levih pogledov ( v ZDA liberals[7]), konservativcev[8] in zagovornikov nevmešavanja države (ang. libertarians[9]).
Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.libertarians[10]). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v teoriji svobodne volje na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).
Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.
Haidt in sodelavci so izpostavili, da napredno usmerjeni (levi politični pol, op. a) izpostavljajo zgolj dva od šestih moralnih temeljev (skrb in pravičnost) pri svojem utemeljevanju (razmišljanju). Podobno počno tudi zagovorniki nevmešavanja države (ang. libertarians), ki prav tako uporabljajo zgolj dva temelja (svoboda in pravičnost). Za razliko do prejšnjih dveh pa konservativno usmerjeni uporabljajo vseh šest temeljev več ali manj bolj enakomerno[11].
'
Glej tudi
Viri
Opombe in reference
- ↑ »Social psychology«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 6. junij 2016.
- ↑ »Jonathan Haidt«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 26. april 2016.
- ↑ »Richard Shweder«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
- ↑ »Richard Shweder«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
- ↑ »The Righteous Mind«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 19. maj 2016.
- ↑ »Progressivism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 11. junij 2016.
- ↑ »Liberalism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 11. junij 2016.
- ↑ »Conservatism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 4. junij 2016.
- ↑ »Libertarianism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 9. junij 2016.
- ↑ »Online Etymology Dictionary«. www.etymonline.com. Pridobljeno 11. junija 2016.
- ↑ Iyer, Ravi; Koleva, Spassena; Graham, Jesse; Ditto, Peter; Haidt, Jonathan (21. avgust 2012). »Understanding Libertarian Morality: The Psychological Dispositions of Self-Identified Libertarians«. PLOS ONE. Zv. 7, št. 8. str. e42366. doi:10.1371/journal.pone.0042366. ISSN 1932-6203. PMC 3424229. PMID 22927928.