Teorija moralnih temeljev: Razlika med redakcijama
Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* <!-- [[[https://en.wikipedia.org/wiki/Jonathan_Haidt Jonathan Heidt]] --> |
|||
* <!-- [[https://en.wikipedia.org/wiki/Richard_Shweder Richard_Shweder]] --> |
|||
* <!-- [[povezava na članek na wiki]] --> |
* <!-- [[povezava na članek na wiki]] --> |
||
⚫ | |||
* <!-- [[povezava na članek na wiki]] --> |
|||
* <!-- [[povezava na članek na wiki]] --> |
|||
⚫ | |||
==Viri== |
==Viri== |
Redakcija: 22:58, 11. junij 2016
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Teorija moralnih temeljev (ang. Moral foundations theory) je socialno-psihološka teorija, ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem razlogovanju. Pogljablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega razlogovanja.
Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali Jonathan Heidt in Creig Joseph, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa Richard Shwederja. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija, avtorja Jonthana Heidta.
Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; naprednih oz. levih pogledov ( v ZDA liberals), konservativcev in zagovornikov nevmešavanja države (ang. libertarians).
Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.libertarians). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v teoriji svobodne volje na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).
Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.