Šmihel pod Nanosom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
+povrsina iz en
SportiBot (pogovor | prispevki)
pos. št. preb.
Vrstica 6: Vrstica 6:
|image=SmihelPodNanosom1.JPG
|image=SmihelPodNanosom1.JPG
|povrsina=10,98
|povrsina=10,98
|prebivalstvo=188
|prebivalstvo=197
|prebivalstvo_od=2015
|prebivalstvo_od=2016
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=585,1
|nadmorska=585,1

Redakcija: 08:32, 7. junij 2016

Šmihel pod Nanosom
Šmihel pod Nanosom se nahaja v Slovenija
Šmihel pod Nanosom
Šmihel pod Nanosom
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°47′52.92″N 14°7′10″E / 45.7980333°N 14.11944°E / 45.7980333; 14.11944
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPrimorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaPostojna
Površina
 • Skupno10,98 km2
Nadm. višina
585,1 m
Prebivalstvo
 (2016)[1]
 • Skupno197
 • Gostota18 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Šmihel pod Nanosom - Vas
LegaObčina Postojna
RKD št.25176 (opis enote)[2]

Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.

V Šmihelu se nahajajo ostanki prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον - Metulon), glavno gradišče ilirskih Japodov.

Arheologija

Gradišče Grad z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« severno od naselja, je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m).

Poselitev se je pričela v 8. stoletju pr. n. št. in je trajala do 1. stoletja pr. n. št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo rimskega nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. zavzela naselbino in jo uničila.[3]

Posamezna grobišča pod naseljem so časovno ločena, prevladujejo pa žgani in žarni grobovi. Posebnost so grobovi z orožjem iz 4. stoletja pr. n. št. Odsev vojaških spopadov za zavzetje naselja je v okopu gradišča odkrito rimsko orožje iz obdobja okoli 2. stoletja pr. n. št. z nad 370 primerki čelad, mečev, osti kopij in konic katapultnih izstrelkov. Večino najdenega gradiva je shranjenega v Naravoslovnem muzrju na Dunaju in Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.[4]

Sklici in opombe

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25176«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
  4. Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999

Glej tudi