Max Planck: Razlika med redakcijama
m slog, dp |
m m/dp/pnp |
||
Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
* {{nowrap|[[Družba cesarja Viljema]]}} |
* {{nowrap|[[Družba cesarja Viljema]]}} |
||
}} |
}} |
||
| doctoral_advisor = [[Alexander von Brill]]<br>[[Gustav Kirchhoff]]<ref>Physics Tree profile [http://academictree.org/physics/peopleinfo.php?pid=16601 Max Planck]</ref><br>[[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Hermann von Helmholtz]] |
| doctoral_advisor = [[Alexander von Brill]] <br /> [[Gustav Robert Kirchhoff]]<ref>Physics Tree profile [http://academictree.org/physics/peopleinfo.php?pid=16601 Max Planck]</ref> <br /> [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Hermann von Helmholtz]] |
||
| doctoral_students = {{Plainlist| |
| doctoral_students = {{Plainlist| |
||
* {{nowrap|[[Erich Kretschmann]]}} |
* {{nowrap|[[Erich Kretschmann]]}} |
||
Vrstica 53: | Vrstica 53: | ||
Po njem se imenuje [[Planckova konstanta]] <math>h\, </math>. |
Po njem se imenuje [[Planckova konstanta]] <math>h\, </math>. |
||
== Sklici |
== Sklici == |
||
[[slika:Stadtfriedhof Göttingen Max Planck Familie.jpg|thumb|right|200px|Grob Maxa Plancka in njegove družine, [[Mestno pokopališče Göttingen|Mestno pokopališče]] (''Stadtfriedhof'') [[Göttingen]]]] |
[[slika:Stadtfriedhof Göttingen Max Planck Familie.jpg|thumb|right|200px|Grob Maxa Plancka in njegove družine, [[Mestno pokopališče Göttingen|Mestno pokopališče]] (''Stadtfriedhof'') [[Göttingen]]]] |
||
{{sklici|1}} |
{{sklici|1}} |
||
Vrstica 68: | Vrstica 68: | ||
{{Nobelova nagrada za fiziko}} |
{{Nobelova nagrada za fiziko}} |
||
{{Copleyjeva medalja}} |
{{Copleyjeva medalja}} |
||
{{ |
{{normativna kontrola}} |
||
{{DEFAULTSORT:Planck, Max}} |
{{DEFAULTSORT:Planck, Max}} |
||
[[Kategorija:Nemški fiziki]] |
[[Kategorija:Nemški fiziki]] |
||
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] |
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] |
Redakcija: 11:09, 2. junij 2016
Max Planck | |
---|---|
Rojstvo | Max Karl Ernst Ludwig Planck 23. april 1858[1][2][…] Kiel, Vojvodina Holstein[d], Nemška zveza[4][5] |
Smrt | 4. oktober 1947[1][2][…] (89 let) Göttingen[4][5] |
Bivališče | Nemška zveza Severnonemška konfederacija Nemško cesarstvo Weimarska republika Tretji rajh zasedena Nemčija |
Narodnost | nemška |
Področja | fizika |
Ustanove | |
Alma mater | Univerza Ludvika in Maksimilijana v Münchnu |
Mentor doktorske disertacije | Alexander von Brill Gustav Robert Kirchhoff[6] Hermann von Helmholtz |
Doktorski študenti | |
Poznan po | utemeljitev kvantne fizike Planckov zakon Planckov sistem enot Planckova konstanta Planckova masa |
Pomembne nagrade | Nobelova nagrada za fiziko (1918) Copleyjeva medalja (1929) |
Podpis |
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Življenje in delo
Planck velja za enega najpomembnejših nemških fizikov poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Po končani srednji šoli v Münchnu je študiral pri Helmholtzu in Kirchhoffu v Berlinu. Doktoriral je tudi v Münchnu, zaposlil pa se je leta 1885 kot profesor za teoretično fiziko na Humboldtovi univerza v Berlinu.
Spočetka se je ukvarjal s termodinamiko. Prvi zakon termodinamike je bil že splošno znan, drugega zakona pa večina fizikov ni docela razumela. Poudaril je, da za ireverzibilno spremembo ni značilno to, da ne more potekati v obrnjeni smeri, temveč to, da po njej nikakor ne moremo vzpostaviti razmer, kakršne so bile pred njo. Z raziskovanjem entropijskega zakona je nadaljeval in izpeljal vrsto enačb za kemične reakcije za disociacijo plinov ter za razredčene raztopine. Tako se je spoznal z fizikom Ostwaldom, in kasneje sta s še ostalimi fiziki trdila, da atomi ne obstajajo. Nastal je spor z zagovorniki obstoja atomov, ki se je dokončno polegel šele na začetku 20. stoletja.
Proti koncu 19. stoletja ga je pritegnila nova snov, in sicer sevanje črnega telesa. Njegov model so kot prvega uporabnega izdelali na berlinski univerzi in z njim točno merili sevanje. Preprosto rečeno: črno telo vse vpadlo (absorbirano) sevanje vpije in pri dani temperaturi od vseh teles najmočneje seva. Za to sevanje velja Stefan-Boltzmannov zakon. V zvezi s to temo se je začel ukvarjati s spektralno gostoto ter jo po neuresničenih pričakovanjih začel raziskovati še s stališča entropijskega zakona termodinamike. Pri enačbi za spektralno gostoto je izhajal iz nekega izraza, ki je zadeval entropijo in ki je veliko naravneje pripeljal do nove spektralne gostote. Tako je nastal Planckov zakon.
Že Boltzmann je odkril zvezo med entropijo in verjetnostjo. Da bi Planck smiselno izrazil verjetnost, je moral vpeljati poleg prve še drugo. Leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov. S tem se je pričelo obdobje kvantne fizike, ki se je uveljavilo šele leta 1922. Danes se kvant imenuje foton.
Zanimiva se mu je zdela tudi Einsteinova teorija relativnosti, v katere okviru je obravnaval termodinamiko. Nadaljnji korak pri tem pa je naredil Niels Bohr.
Po njem se imenuje Planckova konstanta .
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ 2,0 2,1 Stuewer R. H. Encyclopædia Britannica
- ↑ 3,0 3,1 Babelio — 2007.
- ↑ 4,0 4,1 Record #118594818 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 5,0 5,1 www.accademiadellescienze.it
- ↑ Physics Tree profile Max Planck
Zunanje povezave
- Predstavnosti o temi Max Planck v Wikimedijini zbirki
- Akademsko drevo Maxa Plancka na Physics Tree (angleško)
- Max Planck na Projektu Matematična genealogija (angleško)
- Max Planck – digitalizirana dela v projektu Gutenberg
- Rojeni leta 1858
- Umrli leta 1947
- Nemški fiziki
- Nemški univerzitetni učitelji
- Nemški akademiki
- Diplomiranci Univerze v Münchnu
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Predavatelji na Univerzi v Kielu
- Člani Papeške akademije znanosti
- Člani Pruske akademije znanosti
- Člani Accademie dei Lincei
- Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti
- Predsedniki Nemškega fizikalnega društva
- Člani Kraljeve švedske akademije znanosti
- Člani Madžarske akademije znanosti
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Nobelovi nagrajenci za fiziko
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid
- Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni
- Max Planck