Neprofitna organizacija: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: Kot povzema Šiftar<ref name="Šiftar">Šiftar, V. (2002). Trženje v neprofitnih organizacijah: Primer Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Diplomsko delo, Ljubljana: Unive... |
(ni razlike)
|
Redakcija: 08:51, 31. maj 2016
Kot povzema Šiftar[1], so neprofitne organizacije nastale ker sta sodobno gospodarstvo in država nezmožna zadovoljevati potrebe posameznikov po določenih storitvah. V Sloveniji je število neprofitnih organizacij začelo rasti v 90. Letih, ko so bile odpravljene nekatere formalne ovire in spremenjena organiziranost na nekaterih področjih in zunanjih vplivov, ki so povezani predvsem z upravljanjem podružnic mednarodnih organizacij.
Zanje se pojavlja cela vrsta različnih poimenovanj. V angleščini so običajno označene kot nonprofit organizations, včasih pa kot not-for-profit organizations. Slovenski prevodi zajemajo različne sopomenke, ki se uporabljajo v ekonomskem jeziku: nedobičkonosne, neprofitne, nepridobitne, neodvisne, dobrodelne, volonterske, iz davkov izvzete in druge organizacije. Glede na pravno ureditev teh organizacij, pa bi jih lahko imenovali še bolj natančno, kot organizacije, ki ne delijo dobička – not profit distributing organizations.[1]
Vsem pojmom je skupno to, da so to organizacije, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne delijo, prav tako ne delijo ustvarjenega dobička ali presežkov prihodkov nad odhodki oziroma jih delijo v omejenem obsegu, v skladu z zakonom.[2] V tem pogledu so neprofitne organizacije enake socialnemu podjetništvu, katerega osnovni namen pa je zaposlovanje ranljivih skupin na trgu dela, s čimer dosegajo javni interes.
Vrste neprofitnih organizacij
Neprofitne organizacije v Sloveniji se delijo na državne, poldržavne in zasebne.[1] V Sloveniji na podlagi naslednjih zakonov: Zakon o zavodih[3], Zakon o društvih[4], Zakon o ustanovah[5], in še nekaterih drugih zakonov, ki urejajo različna področja gospodarske infrastrukture, spadajo v neprofitni sektor:
- vzgoja in izobraževanje,
- znanost,
- kultura,
- šport,
- zdravstvo,
- socialno varstvo,
- otroško varstvo,
- varstvo invalidov,
- socialno zavarovanje,
- določena področja pridobivanja javnih dobrin – energetika, promet in zveze, komunala, vodno gospodarstvo, gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstvo okolja: kjer je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb,
- druge dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Viri
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Šiftar, V. (2002). Trženje v neprofitnih organizacijah: Primer Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
- ↑ Zakon o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/2011)
- ↑ Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91)
- ↑ Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 60/95)
- ↑ Zakon o ustanovah (Uradni list RS, št. 60/95)