Arkada: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m (GR) File renamed: File:Arcade.jpgFile:Cleveland Arcade, 1966.jpg this is not Arcade, Georgia
Radek (pogovor | prispevki)
Vrstica 12: Vrstica 12:
Arkade so znane že iz zgodnjih dni arhitekture v Mezopotamiji in Egiptu. V starih zahodnih stebriščni arhitekturi so bile prvič uporabljene v grški arhitekturi, vendar z ravnimi nosilci (glej [[arhitrav]]).
Arkade so znane že iz zgodnjih dni arhitekture v Mezopotamiji in Egiptu. V starih zahodnih stebriščni arhitekturi so bile prvič uporabljene v grški arhitekturi, vendar z ravnimi nosilci (glej [[arhitrav]]).


Romska arhitektura je arkade uporabljala tako v prestižnih zgradbah, kot so [[mestna vrata]], kot tudi na gradbenih inženirskih objektih, kot so [[akvaduk]]ti.
Rimska arhitektura je arkade uporabljala tako v prestižnih zgradbah, kot so [[mestna vrata]], kot tudi na gradbenih inženirskih objektih, kot so [[akvaduk]]ti.


V zgodnjekrščanskih cerkvah, so bile romanske arkade tudi v notranjosti vedno bolj uporabljane v osrednji ladji in pri baziliki med glavno in stransko ladjo. Na ta način je bila notranjost razdeljena in je ostala akustično in optično povezana.
V zgodnjekrščanskih cerkvah, so bile romanske arkade tudi v notranjosti vedno bolj uporabljane v osrednji ladji in pri baziliki med glavno in stransko ladjo. Na ta način je bila notranjost razdeljena in je ostala akustično in optično povezana.

Redakcija: 11:18, 30. maj 2016

Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija
Arkade na gradu Schwanenburg

Arkade predstavljajo zaporedje stebrov na katerih počivajo loki ali pokriti hodnik zaprt z nizom lokov na eni ali obeh straneh. V toplejših in vlažnih podnebjih dajejo zunanje arkade zavetje pešcem. Pod arkadami so lahko trgovine. V starokrščanskih bazilikah in srednjeveških cerkvah delijo glavno ladjo od stranskih. Srednjeveški graditelji , še bolj pa v renesansi, so uporabljali arkade v konstrukciji odprtih preddverij v pritličju profanih objektov.

Rimsko gradbeništvo je poznalo tzv. slepe arkade, ki so služile kot okras zidnih površin (arkatur). Pogoste so v arhitekturi romanike pod stropnim vencem jih imenujejo tudi metuljaste ali viseče arkade. Izraz izvira iz poznega 17. stoletja: iz francoščine (provansalščine) arcada ali italijanščine arcata, ki temeljijo na latinskem arcus (lok).

Zgodovina

Zaporedje lokov kot konstrukcijska rešitev: rimski akvadukt v Segoviji

Arkade so znane že iz zgodnjih dni arhitekture v Mezopotamiji in Egiptu. V starih zahodnih stebriščni arhitekturi so bile prvič uporabljene v grški arhitekturi, vendar z ravnimi nosilci (glej arhitrav).

Rimska arhitektura je arkade uporabljala tako v prestižnih zgradbah, kot so mestna vrata, kot tudi na gradbenih inženirskih objektih, kot so akvadukti.

V zgodnjekrščanskih cerkvah, so bile romanske arkade tudi v notranjosti vedno bolj uporabljane v osrednji ladji in pri baziliki med glavno in stransko ladjo. Na ta način je bila notranjost razdeljena in je ostala akustično in optično povezana.

V gotski arhitekturi se arkade nahajajo v notranjosti, v najnižjem delu stene ladje, ki podpira triforij in svetlobno nadstropje v katedrali ali na zunanjosti, kjer so običajno del poti, ki obkroža dvorišče in samostane. [1]

Evropske in severnoameriške nakupovalne arkade spominjajo na bazarje in suke Azije in severne Afrike.

Eden od prvih primerov evropske nakupovalne arkade je pokrita tržnica v Oxfordu v Angliji in je bila uradno odprta 1. novembra 1774. Danes je še vedno v uporabi. Pokrita tržnica je nastala kot odgovor na željo, da se "neurejene, umazane in neokusne stojnice" na glavnih ulicah Oxforda, umaknejo. Arhitekt John Gwynn je pripravil načrte in oblikoval ulično fronto s štirimi vhodi. Leta 1772 se je na novo oblikovala Komisija za tržnico (polovico članov je prišla iz mesta in polovica od univerze) in sprejeli so načrt vreden 916 £ in deset šilingov, za gradnjo dvajset mesnic. Še dvajset jih je kmalu sledilo in po letu 1773 se je meso smelo prodajati samo znotraj tržnice. Iz tega jedra je trg rasel s stojnicami za zelenjavo, mlečne izdelke in ribe.

Gostiny Dvor v Sankt Peterburgu, Rusija je še drug primer zgonje nakupovalne arkade. Nastala je na stičišču ulic Nevsky Prospekt in Sadovaya, dolga več kot en kilometer in je zajemala površino 53.000 m2 pokritih površin z več kot 100 trgovinami. Gradili so jo osemindvajset let. Stavbo je zasnoval leta 1757, z izdelavo modela, Bartolomeo Rastrelli, ki pa je bila nato zavržen v prid cenejše in bolj funkcionalne neoklasične oblike, ki jo je izdelal Jean-Baptiste Vallin de la Mothe (1729-1800).

V celotnem naslednjem stoletju, je bil Gostiny Dvor razširjen na kar deset zaprtih ulic in imel kar 178 trgovin v 20. stoletju. V času rekonstrukcije po drugi svetovni vojni, so bile njene notranje stene porušene in nastalo je ogromno nakupovalno središče. Ta masivna konstrukcija iz 18. stoletja je bila v zadnjem času posodobljena in v 21. stoletju je to eno izmed najbolj modnih nakupovalnih centrov v vzhodni Evropi. [2]

Prve francoske arkade je Passage du Caire, ustanovljene leta 1798 kot poklon francoskemu posegu v Egiptu in Siriji. Cenila jih je javnost zaradi zaščite pred vremenskimi vplivi, hrupom in umazanijo z ulice. Leto dni kasneje je ameriški arhitekt William Thayer ustvaril Passage des Panoramas z vrsto trgovin, ki so potekale med dvema panoramama slik. Nakupovalne arkade so bile zgrajene v času druge Bourbonske obnove (1814 do 1830). Na zgornji etaži arkad so bili pogosto apartmaji in včasih bordeli.

Kombinacije

  • Arkadni lok: pogovorno napačno ime za Arkade
  • Arkadna okna: Okna, ki se odpirajo v arkado
  • Arkadni venec: venec nad vrsto arkad
  • Arkadno dvorišče: dvorišče obdano z večinoma večnadstropnimi arkadami
  • Arkadna stena: stena s slepimi arkadami
  • Slepa arkada: okrasna arkada brez zidne odprtine
  • Zvočna arkada (tudi zvočno okno): arkade v zvoniku, pogosto z zvočnimi lamelami

Znamenite arkade

Galerija z arkadami v Metzu, Francija
Mozaffarieh, Tabriz Bazaar, Iran, del kjer prodajajo preproge
Cleveland Arcade v poslovnem centru Clevelanda, Ohio,ZDA, zgrajene 1890
Ouarzazatesouk,Moroko

Trgovske arkade

  • Brisbane Arcade, Brisbane, Avstralija Official website
  • Burlington Arcade, London, Anglija Official website
  • Cleveland Arcade, Cleveland, Ohio, ZDA The Arcade
  • The Corridor, Bath, Anglija [1]
  • Covered Market, Oxford, Anglija The Oxford Covered Market
  • Dayton Arcade, Dayton, Ohio, ZDA
  • Eaton Centre, Toronto, Ontario, Kanada[2]
  • Galeries Royales Saint-Hubert v Bruslju, Belgija Galeries' official website
  • Galleria Vittorio Emanuele II, Milano, Italija Great Buildings Online information
  • GUM, Moskva, Rusija GUM official website
  • Çiçek Pasajı, Carigrad, Turčija Çiçek Pasajı official website
  • Galleria Subalpina, Torino, Italija
  • Galleria Umberto I, Neapelj, Italija
  • Lanes and Arcades of Melbourne, Avstralija; Block Arcade; Royal Arcade
  • Nakupovalne arkade v Cardiffu, Wales
  • Nashville Arcade, Nashville, Tennessee, ZDA
  • Old Bank Arcade, Wellington, Nova Zelandija
  • Paddock Arcade, Watertown, New York, ZDA
  • The Passage des Panoramas, Pariz, Francija
  • ThePassage de l'Argue, Lyon, Francija
  • TheRoyal Arcade, London
  • Rue de Rivoli, Pariz, Francija
  • Stanford University, Stanford, Kalifornija
  • Silver Arcade Silver Arcade, Leicester, Velika Britanija
  • The Strand Arcade, Sydney, N.S.W., Avstralija
  • Great Gostiny Dvor, St. Petersburg, Rusija
  • The Passage St. Petersburg, Rusija
  • Victoria Quarter, Leeds, Anglija
  • Westminster Arcade, Providence, Rhode Island, ZDA

Religiozne zgradbe

Viri

  1. William Chambers (1973), Chambers's encyclopaedia, Volume 1, International Learning Systems Corp, p. 534
  2. Bogdanov, I.A. , Bolshoi Gostiny dvor v Peterburge. SPb, 2001


Zunanje povezave