Slovenska cesta, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
PetarM (pogovor | prispevki)
malo boljša nočna slika
Vrstica 55: Vrstica 55:


== Današnja cesta (center) ==
== Današnja cesta (center) ==
[[Slika:Ljubljana - night skyline.jpg|thumb|right|250px|Pogled na Slovensko cesto ponoči]]
[[Slika:Slovenska cesta z Nebotičnika.jpg|thumb|right|250px|Pogled na Slovensko cesto ponoči]]
V Ljubljani je bila Slovenska cesta ponovno uvedena leta 1991, ko je bila po [[osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] dotedanja [[Titova cesta, Ljubljana|Titova cesta]] razdeljena in preimenovana v [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajsko]] in Slovensko cesto.<ref>[http://www.delo.si/clanek/141864 Delo.si - Projekt Stroj za preimenovanje]</ref>
V Ljubljani je bila Slovenska cesta ponovno uvedena leta 1991, ko je bila po [[osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] dotedanja [[Titova cesta, Ljubljana|Titova cesta]] razdeljena in preimenovana v [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajsko]] in Slovensko cesto.<ref>[http://www.delo.si/clanek/141864 Delo.si - Projekt Stroj za preimenovanje]</ref>



Redakcija: 15:04, 23. maj 2016

Slovenska cesta, Ljubljana
Slovenska cesta
Poimenovana poSlovenija (?-1923) in
Slovenija (1991-danes)
VzdrževalecMestna občina Ljubljana
LegaSlovenija Slovenija
Grb Mestne občine Ljubljana Mestna občina Ljubljana
Mestno središče
OdKrižišče: Aškerčeva in Zoisova
DoKrižišče: Tivolska in Trg OF
Ljubljana - Slovenska cesta
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.8798 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP6. november 1993

Slovenska cesta je ime glavne ceste v strogem centru Ljubljane. Pri vožnji proti severu se cesta od križišča s Tivolsko cesto preimenuje v Dunajsko cesto.

Zgodovina trase

Pogled na Titovo cesto leta 1961

Položaj trase je od bivših severnih vrat rimske naselbine Emona (na robu Kongresnega trga) proti severu praktično nespremenjen[2].

Nekdanja cesta (Spodnja Šiška)

V Spodnji Šiški je do leta 1923 obstajala Slovenska cesta, ki je bila takrat preimenovana v Alešovčevo ulico.[3]

Današnja cesta (center)

Pogled na Slovensko cesto ponoči

V Ljubljani je bila Slovenska cesta ponovno uvedena leta 1991, ko je bila po osamosvojitvi Slovenije dotedanja Titova cesta razdeljena in preimenovana v Dunajsko in Slovensko cesto.[4]

Danes je ena izmed najbolj znanih in prometnih cest v Ljubljani.

Leta 1993 je bil del Slovenske ceste v sklopu širšega zavarovanja območja med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto razglašen za spomenik naravne in kulturne dediščine.[5]

V sklopu Evropskega tedna mobilnosti je bila Slovenska cesta na območju med Gosposvetsko in Šubičevo en teden v septembru vsako leto zaprta za ves promet, z izjemo mestnega potniškega prometa in taksije. Po koncu tedna mobilnosti 22. septembra 2013 je to območje ostalo trajno zaprto. Po načrtu občine bo cesta leta 2014 prenovljena s širšimi pločniki in pasovi za kolesarje, linijama za javni potniški promet, ki ne bosta strogo ločeni od prostora za pešce in kolesarje, ter elektronsko kontrolo dostopa. Do takrat velja začasna prometna ureditev z zaprtima dvema pasovoma.[6]

Urbanizem

Danes Slovenska cesta poteka od križišča z Aškerčevo, Barjansko in Zoisovo cesto do križišča s Tivolsko, z Dunajsko cesto in s Trgom OF.

Na cesto se (od juga proti severu) povezujejo: Rimska, Gregorčičeva, Gradišče, Erjavčeva, Josipine Turnograjske, Kongresni trg, Šubičeva, Tomšičeva (trenutno je onemogočen prevoz), Čopova, Cankarjeva (trenutno je onemogočen prevoz), Nazorjeva (trenutno je onemogočen prevoz), Štefanova (trenutno je onemogočen prevoz), Puharjeva (trenutno je onemogočen prevoz), Dalmatinova, Gosposvetska, Tavčarjeva, Trdinova in Dvoržakova.

Javni potniški promet

Po Slovenski cesti potekajo trase večine mestnih avtobusnih linij (1, 1B, 1D, N1, 2, 3, 3B, N3, N3B, 5, N5, 6, 6B, 7, 7L, 8, 8B, 9, 11, 11B, 13, 14, 18, 18L, 19B, 19I, 20, 20Z, 25, 27, 27B in 27K) ter integrirane linije (3G, 51 in 56), ki vozijo skozi center mesta. Potnikom je tako omogočen dostop do večine ljubljanskih naselij.

Postajališča MPP

smer sever - jug

postajališče št. linije
600012 Bavarski dvor (Kozolec) N1, 2, N3, N3B, 3G, N5, 6, 6B, 7, 7L, 8, 9, 11, 11B, 13, 14, 18, 18L, 19B, 19I, 20, 20Z, 25, 27, 27B, 51, 56
600022 Ajdovščina 1, 1B, 1D, 2, 3, 3B, N3, N3B, 3G, 6, 6B, 9, 11, 11B, 14, 18, 18L, 19B, 19I, 27
601012 Konzorcij 1, 1B, 1D, 2, 3, 3B, N3, N3B, 3G, 6, 6B, 9, 11, 11B, 14, 18, 18L, 19B, 19I, 27
602022 Drama 1, 1B, 1D, 2, 3, 3B, N3, N3B, 3G, 6, 6B, 9, 11, 11B, 19B, 19I, 27

smer jug - sever

postajališče št. linije
602021 Drama 1, 1B, 1D, 2, 3, 3B, N3, N3B, 3G, 6, 6B, 9, 11, 11B, 19B, 19I, 27
601011 Pošta 1, 1B, 1D, 2, 3, 3B, N3, N3B, 3G, 6, 6B, 9, 11, 11B, 14, 18, 18L, 19B, 19I, 27
600021 Ajdovščina 1, 1B, 1D, 2, 3, 3B, N3, N3B, 3G, 6, 6B, 9, 11, 11B, 14, 18, 18L, 19B, 19I, 27
600011 Bavarski dvor (Korabar) 2, 3G, N5, 6, 6B, 7, 7L, 8, 8B, 9, 11, 11B, 13, 14, 18, 18L, 19B, 19I, 20, 20Z, 25, 27, 27K, 51, 56

Viri in opombe

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8798«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Položaj in slike rimske Emone na Geopedia.si
  3. Vlado Valenčič: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen (Ljubljana, 1989), 160.
  4. Delo.si - Projekt Stroj za preimenovanje
  5. Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto
  6. »Začelo se je - Slovenska cesta poslej zaprta za osebna vozila«. MMC RTV-SLO. 22. september 2013. Pridobljeno 22. septembra 2013.

Glej tudi