Emily Greene Balch: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Zeleni (pogovor | prispevki)
2.189 urejanj
Brez povzetka urejanja
Zeleni (pogovor | prispevki)
2.189 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje oseba|caption=''Emily Greene Balch''}}
{{Infopolje oseba|caption=''Emily Greene Balch''}}
'''Emily Greene Balch''', ameriška ekonomistka, mirovnica in pacifistka, *8. januar 1867, †9. januar 1961.
'''Emily Greene Balch''', ameriška ekonomistka, mirovnica in pacifistka, *[[8. januar]] [[1867]], †[[9. januar]] [[1961]].


Kot akademik [[Wellesley College|Wellesley kolidža]] pa tudi kot javna intelektualka se je posvečala družbenim vprašanjem kot so revščina, otroške delovne sile in priseljevanje, kot tudi vprašanja naseljevanja delavcev in nivo gradnje za revne migrante kot tudi sistematično zmanjšanje mladostniške delikvence. Postane pomemben del mirovnega gibanja in sodeluje z Jane Addams iz Chicaga. Postala je osrednja voditeljica Ženske mednarodne lige za mir in svobodo z sedežem v nevtralni Švici, za kar je prejela tudi [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] leta 1946.
Kot akademik [[Wellesley College|Wellesley kolidža]] pa tudi kot javna intelektualka se je posvečala družbenim vprašanjem kot so revščina, otroške delovne sile in priseljevanje, kot tudi vprašanja naseljevanja delavcev in nivo gradnje za revne migrante kot tudi sistematično zmanjšanje mladostniške delikvence. Postane pomemben del mirovnega gibanja in sodeluje z [[Jane Addams]] iz Chicaga. Postala je osrednja voditeljica [[Ženska mednarodna liga za mir in svobodo|Ženske mednarodne lige za mir in svobodo]] z sedežem v nevtralni Švici, za kar je prejela tudi [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] leta 1946.


== Življenje ==
== Življenje ==
Rodila se je v družino uveljavljenega odvetnika blizu Bostona. Diplomirala je v Bryn Mawr kolidžu v letu 1889, njen študij je bil povezan z klasiko in tujimi jeziki, kasneje pa se je osredotočila na ekonomijo. Del diplome je dokončala v Parizu na temo Javne podpore revnim v Franciji. Ob vrnitvi se je ukvarjala z gradnjo in usklajevanjem hišnih opravil v Bostonu ob vedno bolj razvijajoči industriji. Kasneje preide v akademska prizadevanja. Študira na Harvardu, univerzi v Chicagu, in na univerzi v Berlinu, nato pa prične s poučevanjem na Wellesley kolidžu.
Rodila se je v družino uveljavljenega odvetnika blizu [[Boston, Massachusetts|Bostona]]. Diplomirala je v Bryn Mawr kolidžu v letu 1889, njen študij je bil povezan z klasiko in tujimi jeziki, kasneje pa se je osredotočila na ekonomijo. Del diplome je dokončala v Parizu na temo Javne podpore revnim v Franciji. Ob vrnitvi se je ukvarjala z gradnjo in usklajevanjem hišnih opravil v Bostonu ob vedno bolj razvijajoči industriji. Kasneje preide v akademska prizadevanja. Študira na [[Univerza Harvard|Harvardu]], [[Univerza v Chicagu|univerzi v Chicagu]], in na [[Univerza v Berlinu|univerzi v Berlinu]], nato pa prične s poučevanjem na Wellesley kolidžu.


Ona se je osredotočila na priseljevanje, potrošnjo in gospodarno vloge žensk v širšem gospodarstvu in gospodinjstvu. <span class="cx-segment" data-segmentid="58"></span>Bila je tudi vodja Ženske sindikalne lige, ki je zastopala ženske, ki so pripadale sindikatom. Pomembno je njeno delo sociološke študije ''Naši slovanski sodržavljani'' leta 1910. Bila je dolgoletni pacifist, bila je udeleženec v Mednarodnem odbor o mediaciji, ki mu je predsedoval Henry Ford.
Ona se je osredotočila na priseljevanje, potrošnjo in gospodarno vloge žensk v širšem gospodarstvu in gospodinjstvu. <span class="cx-segment" data-segmentid="58"></span>Bila je tudi vodja Ženske sindikalne lige, ki je zastopala ženske, ki so pripadale sindikatom. Pomembno je njeno delo sociološke študije ''Naši slovanski sodržavljani'' leta 1910. Bila je dolgoletni pacifist, bila je udeleženec v Mednarodnem odbor o mediaciji, ki mu je predsedoval [[Henry Ford]].


Ko so ZDA vstopile v vojno, je postala politični aktivist nasprotovanja vpoklicu v vohunstvo in podpornik svoboščine nenasilnega služenja vojske obveznosti. <span class="cx-segment" data-segmentid="64"></span>
Ko so ZDA vstopile v vojno, je postala politični aktivist nasprotovanja vpoklicu v vohunstvo in podpornik svoboščine nenasilnega služenja vojske obveznosti. <span class="cx-segment" data-segmentid="64"></span>


Zelo verna in zavezana svojim idealom je bila kritična tako do ameriškega gospodarstva in politike. Kolidž ji je dal odpoved profesorske pogodbe leta 1919, nakar postane uredica tedaj znane politične revije The Nation. Kot protestantka preide iz Unitaristične cerkve med [[Kvekerji|kvekerje]] leta 1921.
Zelo verna in zavezana svojim idealom je bila kritična tako do ameriškega gospodarstva in politike. Kolidž ji je dal odpoved profesorske pogodbe leta 1919, nakar postane uredica tedaj znane politične revije The Nation. Kot protestantka preide iz [[Unitarizem|Unitaristične cerkve]] med [[Kvekerji|kvekerje]] leta 1921.


"Vera se mi zdi ena izmed najbolj zanimivih stvari v življenju, eden najbolj ugankarskih, najbogatejših in razburljivih polj človeške misli in ugibanja... verska izkušnja in misel potrebujejo tudi dnevno svetlobo in sonce, pa tudi kolegialno izmenjavo stališč, kar se vsaj meni zdi, da tega ni dovolj. Kvekersko čaščenje mi v najboljših pogojih nudi takšne priložnosti deljenja brez preklinjanja."<ref>Randall, ''Improper Bostonian'' p. 60</ref>
"Vera se mi zdi ena izmed najbolj zanimivih stvari v življenju, eden najbolj ugankarskih, najbogatejših in razburljivih polj človeške misli in ugibanja... verska izkušnja in misel potrebujejo tudi dnevno svetlobo in sonce, pa tudi kolegialno izmenjavo stališč, kar se vsaj meni zdi, da tega ni dovolj. Kvekersko čaščenje mi v najboljših pogojih nudi takšne priložnosti deljenja brez preklinjanja."<ref>Randall, ''Improper Bostonian'' p. 60</ref>


Najbolj cenjena pa je zaradi njenega mednarodnega delovanja kot ameriški vodja mirovnega gibanja. Dobila je [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] leta 1946 za svoje delo z Žensko mednarodno ligo za mir in svobodo, kjer je pričela z delom leta 1919. Organizacijo je postavila v [[Ženeva|Ženevo]]. Je Ligina prva Sekretarka in Blagajničarka, ki je pričela z upravljanjem organizacije in vzpostavljala poletne šole izobraževanja in nove podružnice gibanja po več kot 50 državah.
Najbolj cenjena pa je zaradi njenega mednarodnega delovanja kot ameriški vodja mirovnega gibanja. Dobila je [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] leta 1946 za svoje delo z Žensko mednarodno ligo za mir in svobodo, kjer je pričela z delom leta 1919. Organizacijo je postavila v [[Ženeva|Ženevo]]. Je Ligina prva Sekretarka in blagajničarka, ki je pričela z upravljanjem organizacije in vzpostavljala poletne šole izobraževanja in nove podružnice gibanja po več kot 50 državah.


Sodelovala je prav tako z [[Društvo narodov|Društvom narodov]] glede nadzora nad drogami (tedaj gre za predvsem za širjenje prizadevanja proti alkoholu), letalstvom, begunci, in razoroževanjem. V Drugi svetovni vojni je podpirala ZDA in zaveznike, a se še naprej prizadevala za nenasilno služenje vojaškega roka.<ref>Suzanne Niemeyer, editor, ''Research Guide to American Historical Biography: vol. ''</ref>
Sodelovala je prav tako z [[Društvo narodov|Društvom narodov]] glede nadzora nad drogami (tedaj gre za predvsem za širjenje prizadevanja proti alkoholu), letalstvom, begunci, in razoroževanjem. V Drugi svetovni vojni je podpirala ZDA in zaveznike, a se še naprej prizadevala za [[nenasilno služenje vojaškega roka]].<ref>Suzanne Niemeyer, editor, ''Research Guide to American Historical Biography: vol. ''</ref>


Balch se ni nikoli poročila. Umrla je le dan po tem, ko je dopolnila 94 let.
Balch se ni nikoli poročila. Umrla je le dan po tem, ko je dopolnila 94 let.

Redakcija: 11:39, 23. maj 2016

Emily Greene Balch
Portret
Emily Greene Balch
Rojstvo8. januar 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…]
Jamaica Plain[d][4]
Smrt9. januar 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…] (94 let)
Cambridge
Državljanstvo ZDA
Poklicekonomistka, pedagoginja, univerzitetna profesorica, sociologinja, sindikalistka, novinarka, mirovna aktivistka, pisateljica
PodpisPodpis

Emily Greene Balch, ameriška ekonomistka, mirovnica in pacifistka, *8. januar 1867, †9. januar 1961.

Kot akademik Wellesley kolidža pa tudi kot javna intelektualka se je posvečala družbenim vprašanjem kot so revščina, otroške delovne sile in priseljevanje, kot tudi vprašanja naseljevanja delavcev in nivo gradnje za revne migrante kot tudi sistematično zmanjšanje mladostniške delikvence. Postane pomemben del mirovnega gibanja in sodeluje z Jane Addams iz Chicaga. Postala je osrednja voditeljica Ženske mednarodne lige za mir in svobodo z sedežem v nevtralni Švici, za kar je prejela tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1946.

Življenje

Rodila se je v družino uveljavljenega odvetnika blizu Bostona. Diplomirala je v Bryn Mawr kolidžu v letu 1889, njen študij je bil povezan z klasiko in tujimi jeziki, kasneje pa se je osredotočila na ekonomijo. Del diplome je dokončala v Parizu na temo Javne podpore revnim v Franciji. Ob vrnitvi se je ukvarjala z gradnjo in usklajevanjem hišnih opravil v Bostonu ob vedno bolj razvijajoči industriji. Kasneje preide v akademska prizadevanja. Študira na Harvardu, univerzi v Chicagu, in na univerzi v Berlinu, nato pa prične s poučevanjem na Wellesley kolidžu.

Ona se je osredotočila na priseljevanje, potrošnjo in gospodarno vloge žensk v širšem gospodarstvu in gospodinjstvu. Bila je tudi vodja Ženske sindikalne lige, ki je zastopala ženske, ki so pripadale sindikatom. Pomembno je njeno delo sociološke študije Naši slovanski sodržavljani leta 1910. Bila je dolgoletni pacifist, bila je udeleženec v Mednarodnem odbor o mediaciji, ki mu je predsedoval Henry Ford.

Ko so ZDA vstopile v vojno, je postala politični aktivist nasprotovanja vpoklicu v vohunstvo in podpornik svoboščine nenasilnega služenja vojske obveznosti. 

Zelo verna in zavezana svojim idealom je bila kritična tako do ameriškega gospodarstva in politike. Kolidž ji je dal odpoved profesorske pogodbe leta 1919, nakar postane uredica tedaj znane politične revije The Nation. Kot protestantka preide iz Unitaristične cerkve med kvekerje leta 1921.

"Vera se mi zdi ena izmed najbolj zanimivih stvari v življenju, eden najbolj ugankarskih, najbogatejših in razburljivih polj človeške misli in ugibanja... verska izkušnja in misel potrebujejo tudi dnevno svetlobo in sonce, pa tudi kolegialno izmenjavo stališč, kar se vsaj meni zdi, da tega ni dovolj. Kvekersko čaščenje mi v najboljših pogojih nudi takšne priložnosti deljenja brez preklinjanja."[5]

Najbolj cenjena pa je zaradi njenega mednarodnega delovanja kot ameriški vodja mirovnega gibanja. Dobila je Nobelovo nagrado za mir leta 1946 za svoje delo z Žensko mednarodno ligo za mir in svobodo, kjer je pričela z delom leta 1919. Organizacijo je postavila v Ženevo. Je Ligina prva Sekretarka in blagajničarka, ki je pričela z upravljanjem organizacije in vzpostavljala poletne šole izobraževanja in nove podružnice gibanja po več kot 50 državah.

Sodelovala je prav tako z Društvom narodov glede nadzora nad drogami (tedaj gre za predvsem za širjenje prizadevanja proti alkoholu), letalstvom, begunci, in razoroževanjem. V Drugi svetovni vojni je podpirala ZDA in zaveznike, a se še naprej prizadevala za nenasilno služenje vojaškega roka.[6]

Balch se ni nikoli poročila. Umrla je le dan po tem, ko je dopolnila 94 let.

Notes

  1. ↑ 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica
  2. ↑ 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. ↑ 3,0 3,1 Brockhaus Enzyklopädie
  4. ↑ BALCH, Emily Greene — encyclopedia.com, 2018.
  5. ↑ Randall, Improper Bostonian p. 60
  6. ↑ Suzanne Niemeyer, editor, Research Guide to American Historical Biography: vol.

Bibliografija (angleščina)

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Emily_Greene_Balch&oldid=4648540«