Arthur Norman Prior: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Logiki using HotCat
m {{Normativna kontrola}}
Vrstica 60: Vrstica 60:


==Viri==
==Viri==
{{refsez}}
Članek je povzet po angleški wikipediji (https://en.wikipedia.org/wiki/Arthur_Prior).
Članek je povzet po angleški wikipediji (https://en.wikipedia.org/wiki/Arthur_Prior).


{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Prior, Arthur Norman}}
[[Kategorija:Logiki]]
[[Kategorija:Logiki]]

Redakcija: 22:18, 15. maj 2016

Arthur Norman Prior
Portret
Rojstvo4 December 1914
Masterton, New Zealand
Smrt6 Oktober 1969
Trondheim, Norveška
Državljanstvo Združeno kraljestvo
 Nova Zelandija
Alma materUniverza v Otagu
Poklicfilozof, akademik, pisatelj
ObdobjeFilozofija 20. stoletja
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijaAnalitična filozofija

Arthur Norman Prior (1914–1969), navadno citiran kot A. N. Prior, je bil priznan logik in filozof. Prior (1957) je utemeljil temporalno logiko in je naredil pomembne prispevke k intenzionalni logiki, predvsem v Prior (1971).

Življenje

Prior se je rodil v Mastertonu, Nova Zelandija, 4. decembra 1914 kot edini otrok v Avstraliji rojenih staršev: Norman Henry Prior (1882-1967) in njegova žena Elizabeth Munton Rothesay Teague (1889-1914). Njegova mati je umrla manj kot 3 tedne po njegovem rojstvu, zato je zanj skrbela očetova sestra. Njegov oče, praktikant splošne medicine se je ponovno poročil leta 1920 in je imel še tri otroke.

Prior se je šolal izključno v Novi Zelandiji, kjer je imel srečo, da je prišel pod okrilje Johna Niemeyerja Findlaya. Čeprav je poznal le splošno matematiko je leta 1946 pričel poučevati filozofijo in logiko na Centerbury University College in tako zapolnil mesto nastalo, ko je Karl Popper dal odpoved. Postal je profesor leta 1953. Zahvale gredo Gilbertu Rylu, ki je Priorja spoznal leta 1954 v Novi Zelandiji, da je Prior na dopustu leta 1956 poučeval na univerzi v Oxfordu. Tam je imel predavanja o Johnu Locku in filozofska predavanja. Ta so bila pozneje objavljena kot Čas in modaliteta (1957). To je ključen prispevek k preučevanju temporalne logike in metafizike časa, v katerem je Prior zagovarjal teoretični pogled, ki pravi, da so preteklost, sedanjost in prihodnost temporalne modalitete osnovne ontološke kategorije ključnega pomena za naše razumevanje časa in sveta. Med njegovim časom v Oxfordu je Prior spoznal Petra Geacha in Williama Knealea, vplival na Johna Lemmona in si dopisoval z mladoletnim Saulom Kripke. Logika je bila takrat v Združenem Kraljestvu na precej slabem mestu in obstaja prepričanje, da jo je Prior s svojim navdušenjem občutno pomagal spet oživeti. Od 1959 do 1966 je bil profesor filozofije na univerzi v Manchesteru, kjer je učil Osmunda Lewryja. Od 1966 pa do njegove smrti je bil kolega in mentor filozofije na Balliol College v Oxfordu. Njegovi učenci so bili Max Cresswell, Kit Fine in Robert Bull.

Skoraj povsem samouk v moderni formalni logiki je Prior leta 1952 objavil svoj prvi prispevek o logiki, takrat star že 38 let, po tem, ko je odkril delo Józefa Marie Bocheński in Jana Łukasiewicza, katerih delo skoraj ni bilo prevedeno v angleščino. Kasneje je tudi uporabljal poljsko notacijo. Prior (1955) povzema veliko svojega zgodnjega poučevanja logike v Novi Zelandiji. Priorjevo delo o temporalni logiki omogoča sistematično in poglobljeno obrambo pojmovanja realnosti, v kateri so materialni objekti zgrajeni kot tridimenzionalne kontinuante, ki so prisotne v vsakem trenutku njihove eksistence.

Prior je izstopal s svojim močnim zanimanjem za zgodovino logike. Bil je eden izmed prvih angleško govorečih logikov, ki so cenili naravo in obseg logičnega dela Charlesa Sandersa Peirca in razlikovanje v de dicto in de re v modalni logiki. Prior je poučeval in raziskoval modalno logiko preden je Kripke predlagal svoje svetovno pomenoslovje zanjo, v času, ko sta imeli modaliteta in intencionalnost majhno zanimanje v angleško govorečem svetu in je celo prišel pod napad Willarda Van Ormana Quina.

Rečeno je, da je predhodnik hibridne logike. Lotil se je (v eni sekciji svoje knjige Preteklost, sedanjost in prihodnost (1967)) združitve binarnih (npr. ''do'') in unarnih (npr. ''bo vedno'') temporalnih operatorjev v en sistem temporalne logike. Prior, kot posledičen rezultat, zgradi bazo za kasnejše hibridne jezike.

Njegovo delo Čas in modalnost raziskuje uporabo logike, da razloži problem brezsklicnih imen.

Priorjevo delo je bilo tako filozofsko kot formalno in omogoča produktivno sinergijo med formalnimi inovacijami in jezikovnimi analizami. Naravni jezik, kot je povedal, lahko pooseblja neumnost in zmedenost prav tako kot modrost naših predhodnikov. BIl je zelo natančen pri pregledu pogledov svojih nasprotnikov in je predlagal mnogo konstruktivnih izboljšav v formalnem napredku alternativnih pogledov.

Publikacije

Naslednje knjige je ali napisal Prior ali pa so posmrtne zbirke iz različnih dnevnikov in neobjavljenih člankov, ki jih je napisal:

  • 1949. Logic and the Basis of EthicsOxford University Press (ISBN 0-19-824157-7)
  • 1955, 1962. Formal Logic. Oxford University Press.
  • 1957. Time and Modality. Oxford University Press. temeljijo na predavanjih o Johnu Locku iz leta 1956.
  • 1962. "Changes in Events and Changes in Things". University of Kansas.
  • 1967. Past, Present and Future. Oxford University Press.
  • 1968. Papers on Time and Tense. Oxford University Press.
  • 1971. Objects of Thought. Edited by P. T. Geach in A. J. P. Kenny. Oxford University Press.
  • 1976. The Doctrine of Propositions and Terms. Uredila: P. T. Geach in A. J. P. Kenny. London: Duckworth.
  • 1976. Papers in Logic and Ethics.Uredila: P. T. Geach in A. J. P. Kenny. London: Duckworth.
  • 1977. Worlds, Times and Selves. Uredil: Kit Fine. London: Duckworth.
  • 2003. Papers on Time and Tense. Druga razširjena izdaja: Per Hasle, Peter Øhrstrøm, Torben Braüner & Jack Copeland. Oxford University Press.

Reference

  1. Walter Carnielli; Claudio Pizzi (2008). Modalities and Multimodalities. Springer. str. 181. ISBN 978-1-4020-8589-5.

Nadaljnje branje

Najbližja stvar k Priorjevi biografiji je:

  • Copeland, B. J., 1996, "Prior's Life and Legacy," v urejeni zbirki Logic and Reality: Essays on the Legacy of Arthur Prior, New York: Oxford University Press (pp. 519–32 vsebujejo celotno biografijo Priorjevega znanega napisanega dela do sedaj).

Odličen oris Priorjevega življenja in dosežkov:

  • A. J. P. Kenny 1970, 'Arthur Norman Prior (1914–1969)' Proceedings of the British Academy 56: 321–349.

Zunanje povezave

  • B. Jack Copeland. "Arthur Prior". Stanford Encyclopedia of Philosophy.
  • Foundations of Temporal Logic The WWW-site for Prior-studies
  • On Prior's Tense Logic, Patrick Blackburn
  • Arthur Prior Centenary Conference, Balliol College, Oxford, 21 – 22 August, 2014

Viri

Članek je povzet po angleški wikipediji (https://en.wikipedia.org/wiki/Arthur_Prior).