Gregor Jožef Plohel: Razlika med redakcijama
m {{Normativna kontrola}} |
{{lektura}}{{slog|razlog=np letnice}} |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{lektura}} |
|||
{{slog|razlog=np letnice}} |
|||
{{Infopolje oseba|caption=Portret Gregorja Jožefa Plohla iz leta 1888}} |
{{Infopolje oseba|caption=Portret Gregorja Jožefa Plohla iz leta 1888}} |
||
'''Gregor Jožef Plohel''' (ali ''Plochl''), [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] duhovnik, [[ptuj]]ski [[dekan]], verski pisec, avtor prve knjige v vzhodni štajerščini. * [[Ivanjkovci]], [[7. marec]], [[1730]]; † [[Ptuj]], [[3. marec]], [[1800]]. |
'''Gregor Jožef Plohel''' (ali ''Plochl''), [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] duhovnik, [[ptuj]]ski [[dekan]], verski pisec, avtor prve knjige v vzhodni štajerščini. * [[Ivanjkovci]], [[7. marec]], [[1730]]; † [[Ptuj]], [[3. marec]], [[1800]]. |
Redakcija: 17:25, 28. april 2016
Članek potrebuje lekturo pravopisa, vrstnega reda besed, tona ali sloga. (mesec ni naveden) |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: np letnice. |
Gregor Jožef Plohel | |
---|---|
Rojstvo | 7. marec 1730 Ivanjkovci |
Smrt | 3. marec 1800 (69 let) Ptuj |
Državljanstvo | Habsburška monarhija |
Poklic | pisatelj, duhovnik |
Gregor Jožef Plohel (ali Plochl), slovenski rimskokatoliški duhovnik, ptujski dekan, verski pisec, avtor prve knjige v vzhodni štajerščini. * Ivanjkovci, 7. marec, 1730; † Ptuj, 3. marec, 1800.
Življenjepis
Rodil se je v premožni prleški kmečki družini. Verjetno je na Hrvaškem, v Varaždinu hodil v gimnazijo, kjer se je naučil kajkavščino. Prleški in ogrski Slovenci (v Prekmurju in Porabju) so imeli veliko kajkavskih knjig, ki so jih dobro razumeli. Po končanju gimnazije je Plohel v Gradcu študiral bogoslovje (1750-1754) in filozofijo (1748-1750). Ker je bil zelo priden učenec, naglo so ga posvetili v duhovnika. Leta 1756 je pridobil tudi častni naslov doktorja bogoslovja. Že je bil med svojim študijem dušnopastirski pomočnik v Cmureku (danes Mureck, Avstrija) in pridigal v graških ter drugih cerkvah. Od 1756 je začel kaplanovati v okolici Ptuja. Od 1758 do 1766 je bil pri ptujski mestni župniji. Po smrti tamkajšnjega župnika (1766) je postal novi nadžupnik, ter konzistorijalni svetnik. Leta 1786 so mu poverili okrožno dekanstvo in je ravnal tudi ljutomersko, velikonedeljsko ter završko dekanijo.
Delo
Plohel je skrbel ne samo za cerkvena, temveč tudi na gospodarska poslopja. Že je v začetku vodil razne cehe, pobožne družbe in bratovščine na Ptuju. Imel je mnoge imetke v okolici mesta in gmotno podpiral pouk siromaških slovenskih dijakov. Leta 1790 je ustanovil dve dijaški štipendiji in kasneje še štiri.
Ko se je vrnil iz Hrvaške, se je naučil osrednjo slovenščino (današnjo uradno knjižno slovenščino) iz knjig. Svojim župljanom je pridigal v štajerščini. Leta 1758 je prevedel nemški katekizem Ignaza Parhammerja v vzhodno štajerščino (predvsem se je naslanjal na svoje prleško narečje) pod naslovom Obchinzka knishiza izpitavanya teh pet glavneh shtükov maloga katekismussa poshtovanoga patra Petra Kanisiussa. Kajkavski jezikovni elementi močno vplivajo na ta prevod, zaradi tega jezik katekizma ni čisto štajerski. Tudi v abecedi lahko opazimo kajkavske vplive: Plohel koristi bohoričico, ker zh piše na č, z na c, ali sh na š, ali ž. Vendar na glas nj piše kajkavski ny, včasih pa z na s, ki je tudi kajkavska pravopisna značilnost.
Plohel tako argumentira v svoji knjigi, da je jezik štajerskih Slovencev malo drugačen od hrvaškega (kajkavskega) jezika, vendar so razlike še večje med štajerščino in osrednjo (kranjsko) slovenščino. Kljub temu Plohelov katekizem še ni bil konkreten korak za standardizacijo vzhodne štajerščine. Peter Dajnko je bil tisti, ki je začel kodifikacijo vzhodnoštajerskega jezika v 19. stoletju. Na Ogrskem so že v prvi polovici 18. stoletja napisali prvo tiskano knjigo (Franc Temlin: Mali katechismus) in sta Števan ter Mikloš Küzmič že v drugi polovici istega stoletja standardizirala prekmurščino s svojimi prevodi Svetega pisma (Nouvi Zákon, 1771; Szvéti evangyeliomi, 1780; Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa, 1790), ter z molitveniki (Kniga molitvena, 1783) in učbeniki.
Literatura
- Jakob Meško–Franc Simonič: Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten humanist ali dobrotnik slovenski, njegova domačija in rod v Ivanjkovcih, Beča, 1888.
- Marko Jesenšek: Prekmuriana, Cathedra Philologiæ Slavicæ, Balassi Kiadó, Budapest 2010. ISBN 978-963-506-846-3