Karel Ceglar: Razlika med redakcijama

Karel Ceglar
Karel Ceglar
Rojstvo	19. september 1912; Stična
Smrt	13. junij 1999 (86 let); Ljubljana
Državljanstvo	Slovenija; Kanada; Kraljevina Jugoslavija; Avstro-Ogrska
Poklic	duhovnik

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 08:53, 2. april 2016

Karel Ceglar, slovenski katoliški duhovnik, salezijanec in bibliograf, * 19. september 1912, Stična, † 13. junij 1998, Ljubljana.

Postal je salezijanec, nato je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil 1939 posvečen v duhovnika. Leta 1945 je odšel na avstrijsko Koroško in 1949 v Združene države Amerike. V Hamiltonu (Kanada) je v letih 1975−1997 vodil slovensko župnijo ter tu dal sezidati cerkev in župnišče. Zbiral je gradivo o Ireneju Frideriku Baragi, ter v zbirki Baragiana objavil bibliografijo njegovih del in spisov o njem. (The Works of Bishop Frederic Baraga, Hamilton 1991; Bishop Frederic Baraga. Bibliography, Hamilton 1992). Baragova pisma pa podaril samostanu Stična. Poskrbel je tudi za ponatis Baragove knjige iz leta 1837 Premišlevanje štirih poslednjih reči (Hamilton 1987).^[1]

Glej tudi

Viri

↑ Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ta članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.

[1]

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 '''Karel Ceglar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[Salezijanci|salezijanec]] in [[Bibliografija|bibliograf]], * [[19. september]] [[1912]], [[Stična]], † [[13. junij]] [[1998]], [[Ljubljana]].
-Postal je salezijanec, nato je v Ljubljani študiral [[Teologija|bogoslovje]] in bil 1939 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika. Leta 1945 je odšel na [[Avstrija|avstrijsko]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in 1949 v [[Združene države Amerike]]. V [[Hamilton, Kanada|Hamiltonu]] ([[Kanada]]) je med leti 1975-1997 vodil slovensko [[župnija|župnijo]] ter tu dal sezidati [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in [[župnišče]]. Zbiral je gradivo o [[Irenej Friderik Baraga|Ireneju Frideriku Baragi]], ter v zbirki ''Baragiana'' objavil bibliografijo njegovih del in spisov o njem. (''The Works of Bishop Frederic Baraga'', Hamilton 1991; ''Bishop Frederic Baraga. Bibliography'', Hamilton 1992). Baragova pisma pa podaril [[Cistercijanski samostan Stična|samostanu Stična]]. Poskrbel je tudi za ponatis Baragove knjige iz leta 1837 ''Premišlevanje štirih poslednjih reči'' (Hamilton 1987).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
+Postal je salezijanec, nato je v Ljubljani študiral [[Teologija|bogoslovje]] in bil 1939 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika. Leta 1945 je odšel na [[Avstrija|avstrijsko]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in 1949 v [[Združene države Amerike]]. V [[Hamilton, Kanada|Hamiltonu]] ([[Kanada]]) je v letih 1975−1997 vodil slovensko [[župnija|župnijo]] ter tu dal sezidati [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in [[župnišče]]. Zbiral je gradivo o [[Irenej Friderik Baraga|Ireneju Frideriku Baragi]], ter v zbirki ''Baragiana'' objavil bibliografijo njegovih del in spisov o njem. (''The Works of Bishop Frederic Baraga'', Hamilton 1991; ''Bishop Frederic Baraga. Bibliography'', Hamilton 1992). Baragova pisma pa podaril [[Cistercijanski samostan Stična|samostanu Stična]]. Poskrbel je tudi za ponatis Baragove knjige iz leta 1837 ''Premišlevanje štirih poslednjih reči'' (Hamilton 1987).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
 == Glej tudi ==