Peter Gavrilovič Lihačov: Razlika med redakcijama

Peter Gavrilovič Lihačov
Peter Gavrilovič Lihačov
Rojstvo	1758
Smrt	24. april 1813; Porhov
Pripadnost	Ruski imperij
Rod/služba	Pehota
Aktivna leta	1784 - 1813
Čin	Generalmajor
Oboroženi konflikti	Rusko-švedska vojna (1788-1790); Napoleonove vojne:; * Invazija na Rusijo; Kavkaška vojna
Priznanja	Red svete Ane; Red svetega Jurija; Red svetega Vladimirja; Red svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija)

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 17:35, 1. april 2016

Peter Gavrilovič Lihačov (rusko Пётр Гаврилович Лихачëв), ruski general, * 1758, † 1813.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje

Leta 1772 je vstopil v 2. fusilirski polk, s katerim se je leta 1783 udeležil bojev na Krimu. Naslednje leto je bil povišan v podporočnika; v letih 1789-90 se je udeležil vojne proti Švedom.

Za zasluge med vojno je bil povišan v stotnika, nato pa je bil 22. maja 1797 povišan še v podpolkovnika in hkrati imenovan za poveljnika 17. lovskega polka. 14. novembra 1797 je postal polkovnik in 31. oktobra 1798 generalmajor. 8. marca 1800 se je njegov polk preštevilčil v 16. lovski polk; poveljeval mu je vse do 13. januarja 1808.

Med letoma 1793 in 1808 se je bojeval na Kavkazu; v tem času je pričel z revolucionarnimi spremembami v izobraževanju vojakov (gorsko bojevanje, uporaba bajoneta, natančno streljanje,...). 13. januarja 1808 se je upokojil.

12. aprila 1809 je bil ponovno sprejet v vojaško službo kot poveljnik Tomskega mušketirskega polka; slednji je bil 22. februarja 1811 preoblikovan v pehotni polk, kateremu je poveljeval vse do smrti. Istega leta je postal poveljnik še 24. pehotne divizije, s katero se je udeležil patriotske vojne. Kot edini ruski general je bil ujet med bitko za Borodino. Decembra 1812 so ga ruski vojaki osvobodili v Königsbergu.

Viri in opombe

↑ Лихачев, Петр Гавриилович // Русский биографический словарь — Sankt Peterburg.: 1914. — Т. 10. — С. 492-493.
d:Track:Q25842373 d:Track:Q1960551 d:Track:Q21175481

Glej tudi

seznam ruskih generalov

Ta članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q25842373&quot;&gt;[[:ru:s:РБС/ВТ/Лихачев,_Петр_Гавриилович|Лихачев,_Петр_Гавриилович]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q21175481|Русский_биографический_словарь]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_1914._—_Т.&amp;nbsp;10._—_С.&amp;nbsp;492-493.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q25842373]][[d:Track:Q1960551]][[d:Track:Q21175481]]&lt;/div&gt;-1] Лихачев, Петр Гавриилович // Русский биографический словарь — Sankt Peterburg.: 1914. — Т. 10. — С. 492-493.
d:Track:Q25842373 d:Track:Q1960551 d:Track:Q21175481

[1]

@@ Vrstica 25: / Vrstica 25: @@
 Za zasluge med vojno je bil povišan v stotnika, nato pa je bil 22. maja 1797 povišan še v podpolkovnika in hkrati imenovan za poveljnika 17. lovskega polka. 14. novembra 1797 je postal polkovnik in 31. oktobra 1798 generalmajor. 8. marca 1800 se je njegov polk preštevilčil v 16. lovski polk; poveljeval mu je vse do 13. januarja 1808.
-Med leti 1793 in 1808 se je bojeval na Kavkazu; v tem času je pričel z revolucionarnimi spremembami v izobraževanju vojakov (gorsko bojevanje, uporaba bajoneta, natančno streljanje,...). 13. januarja 1808 se je upokojil.
+Med letoma 1793 in 1808 se je bojeval na Kavkazu; v tem času je pričel z revolucionarnimi spremembami v izobraževanju vojakov (gorsko bojevanje, uporaba bajoneta, natančno streljanje,...). 13. januarja 1808 se je upokojil.
 . aprila 1809 je bil ponovno sprejet v vojaško službo kot poveljnik Tomskega mušketirskega polka; slednji je bil 22. februarja 1811 preoblikovan v pehotni polk, kateremu je poveljeval vse do smrti. Istega leta je postal poveljnik še [[24. pehotna divizija (Ruski imperij)|24. pehotne divizije]], s katero se je udeležil patriotske vojne. Kot edini ruski general je bil ujet med [[bitka za Borodino|bitko za Borodino]]. Decembra 1812 so ga ruski vojaki osvobodili v [[Königsberg]]u.