Vlado Žabot: Razlika med redakcijama
pravopis |
|||
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
== Življenjepis == |
== Življenjepis == |
||
Žabot je leta [[1986]] [[diploma|diplomiral]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]]. |
Žabot je leta [[1986]] [[diploma|diplomiral]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]]. Od leta 1985 do 1986 je bil glavni urednik založbe ''Aleph'', leta [[1987]] je nastopil službo novinarja v kulturni redakciji [[časopis]]a ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Sedaj je samostojni književnik. |
||
Leta [[1996]] je prejel nagrado Prešernovega sklada za roman Pastorala, leta 1997 pa nagrado Kresnik za [[roman]] ''Volčje noči''. Od leta [[2003-2007]] je bil predsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. |
Leta [[1996]] je prejel nagrado Prešernovega sklada za roman Pastorala, leta 1997 pa nagrado Kresnik za [[roman]] ''Volčje noči''. Od leta [[2003-2007]] je bil predsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. |
||
Redakcija: 16:45, 1. april 2016
| Vlado žabot | |
|---|---|
| Rojstvo | 11. avgust 1958 Šafarsko |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SFRJ Slovenija |
| Poklic | samostojni književnik |
| Poznan po | pisatelj |
Vlado Žabot, slovenski pisatelj, novinar in urednik, * 11. avgust 1958, Šafarsko.
Življenjepis
Žabot je leta 1986 diplomiral iz primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. Od leta 1985 do 1986 je bil glavni urednik založbe Aleph, leta 1987 je nastopil službo novinarja v kulturni redakciji časopisa Delo. Sedaj je samostojni književnik.
Leta 1996 je prejel nagrado Prešernovega sklada za roman Pastorala, leta 1997 pa nagrado Kresnik za roman Volčje noči. Od leta 2003-2007 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Literarno delo
Žabotov literarni prvenec, novelistična zbirka Bukovska mati, je izšel 1986. V njem avtor uvaja morbiden kafkovsko obarvan svet ekspresionistične grozne in strašljive erotike v sanjsko nedoločljivi močvirski pokrajini. Ta postaja značilna tudi za poznejša Žabotova dela in dobiva vedno določnejšo podobo prekmurskih močvirskih ravnic. Roman Stari pil (1989), podobno kot tudi mladinska povest Skrivnost močvirja Vilindol (1994), se močno navezuje na staro slovansko mitologijo. V romanih Pastorala (1994), Volčje noči (1996) pa je ta tematika samosvoje dopolnjena s krščansko ikonografijo. Poleg naštetih del je Žabot napisal še romane Nimfa (1999), Sukub (2003) in otroške povesti Pikec in Puhec iščeta Mihca (1990).
Glej tudi
Viri
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001
