Grška abeceda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
actualisation de w:fr:Alphabet grec#Lettres numérales |
liens mortes |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{PosebniZnakiOpomba}} |
{{PosebniZnakiOpomba}} |
||
{{Grška abeceda}} |
{{Grška abeceda}} |
||
'''Grška abeceda''' ali '''grški alfabet''' (po prvih dveh črkah ''alfa'', ''beta'') je [[abeceda]], ki jo uporablja [[grška pisava]]. Grki so jo verjetno prevzeli od [[Feničani|Feničanov]] že v 8. stoletju pr.n.št.,<ref>{{navedi knjigo |last=Cook |first=B.F. |year=1987 |title=Greek inscriptions |publisher=University of California Press/British Museum}}</ref> pisava pa je vplivala tudi na razvoj [[latinica|latinice]] in [[cirilica|cirilice]].<ref>{{navedi knjigo |last=Coulmas |first=Florian |title=The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems |year=1996 |publisher=Blackwell Publishers Ltd. |location=Oxford |isbn=0-631-21481-X}}</ref> |
'''Grška abeceda''' ali '''grški alfabet''' (po prvih dveh črkah ''alfa'', ''beta'') je [[abeceda]], ki jo uporablja [[grška pisava]]. Grki so jo verjetno prevzeli od [[Feničani|Feničanov]] že v 8. stoletju pr.n.št.,<ref>{{navedi knjigo |last=Cook |first=B.F. |year=1987 |title=Greek inscriptions |publisher=University of California Press/British Museum}}</ref> pisava pa je vplivala tudi na razvoj [[latinica|latinice]] in [[cirilica|cirilice]].<ref>{{navedi knjigo |last=Coulmas |first=Florian |title=The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems |year=1996 |publisher=Blackwell Publishers Ltd. |location=Oxford |isbn=0-631-21481-X}}</ref> |
||
| Vrstica 6: | Vrstica 7: | ||
== Preglednica črk == |
== Preglednica črk == |
||
=== Osnovne črke === |
=== Osnovne črke === |
||
Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v [[Mednarodna fonetična abeceda|Mednarodni fonetični abecedi]]): |
Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v [[Mednarodna fonetična abeceda|Mednarodni fonetični abecedi]]): |
||
{| |
{|border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="border-collapse: collapse;text-align:center" |
||
! rowspan="2" style="background:#ccf;" | |
! rowspan="2" style="background:#ccf;" |Črka |
||
! colspan="4" style="background:#ccf;" | |
! colspan="4" style="background:#ccf;" |Ime |
||
! colspan="2" style="background:#ccf;" | |
! colspan="2" style="background:#ccf;" |Izgovarjava |
||
! rowspan="2" style="background:#ccf;" | |
! rowspan="2" style="background:#ccf;" |[[feničanska abeceda|feničanska]] ustreznica |
||
! colspan="2" style="background:#ccf;" | |
! colspan="2" style="background:#ccf;" |[[prečrkovanje grških črk v latinico|prečrkovanje]]<sup>1</sup> |
||
|- |
|- |
||
! style="background:#ccffff;" | |
! style="background:#ccffff;" |Stara grščina |
||
! style="background:#ccffff;" | |
! style="background:#ccffff;" |Srednjeveška<br />grščina<br />(politonalna) |
||
! style="background:#ccffff;" | |
! style="background:#ccffff;" |Nova<br />grščina |
||
! style="background:#ccffff;" | |
! style="background:#ccffff;" |Slovenščina |
||
! style="background:#ccffff;" | |
! style="background:#ccffff;" |Klasična<br />stara<br />grščina |
||
! style="background:#ccffff;" | |
! style="background:#ccffff;" |Nova<br />grščina |
||
! style="background:#ccffff;" | |
! style="background:#ccffff;" |Stara<br />grščina |
||
! style="background:#ccffff;" | |
! style="background:#ccffff;" |Nova<br />grščina |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:144%;"|Α α |
|style="font-size:144%;"|Α α |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|ἄλφα}} |
||
| |
|άλφα |
||
| |
|[[Alfa (črka)|alfa]] |
||
| |
|{{IPA|[a] [aː]}} |
||
| |
|{{IPA|[a]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_aleph.png|20px|Alef]] [[alef (črka)|alef]] |
||
| |
|colspan="2" |a |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Β β |
|style="font-size:133%;"|Β β |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|βῆτα}} |
||
| |
|βήτα |
||
| |
|[[beta (črka)|beta]] |
||
| |
|{{IPA|[b]}} |
||
| |
|{{IPA|[v]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_beth.png|20px|Bet]] [[bet (črka)|bet]] |
||
| |
|colspan="2" |b |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Γ γ |
|style="font-size:133%;"|Γ γ |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|γάμμα}} |
||
| |
|γάμμα<br />γάμα |
||
| |
|[[gama (črka)|gama]] |
||
| |
|{{IPA|[g]}} |
||
| |
|{{IPA|[{{Unicode|ɣ}}~{{Unicode|ʝ}}] |
||
| |
|[[Slika:phoenician_gimel.png|20px|Gimel]] [[gimel (črka)|gimel]] |
||
| |
|colspan="2" |g |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Δ δ |
|style="font-size:133%;"|Δ δ |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|δέλτα}} |
||
| |
|δέλτα |
||
| |
|[[delta (črka)|delta]] |
||
| |
|{{IPA|[d]}} |
||
| |
|{{IPA|[ð]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_daleth.png|20px|Dalet]] [[dalet]] |
||
| |
|colspan="2" |d |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Ε ε |
|style="font-size:133%;"|Ε ε |
||
| |
|{{politonalno|εἶ}} |
||
| |
|{{politonalno|ἒ ψιλόν}} |
||
| |
|έψιλον |
||
| |
|[[epsilon (črka)|epsilon]] |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[e]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_he.png|20px|He]] [[he (črka)|he]] |
||
| |
|colspan="2" |e |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Ζ ζ |
|style="font-size:133%;"|Ζ ζ |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|ζῆτα}} |
||
| |
|ζήτα |
||
| |
|[[dzeta (črka)|dzeta]] |
||
| |
|{{IPA|[zd]}}<br />([[dzeta (črka)#Izgovarjava|ali {{IPA|[dz]}}?]])<br />pozneje {{IPA|[zː]}} |
||
| |
|{{IPA|[z]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_zayin.png|20px|Zajin]] [[zajin]] |
||
| |
|colspan="2" |dz, z |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Η η |
|style="font-size:133%;"|Η η |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|ἦτα}} |
||
| |
|ήτα |
||
| |
|[[eta (črka)|eta]] |
||
| |
|{{IPA|[ɛː]}} |
||
| |
|{{IPA|[i]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_heth.png|20px|Het]] [[het (črka)|het]] |
||
| |
|colspan="2" |ē |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Θ θ |
|style="font-size:133%;"|Θ θ |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|θῆτα}} |
||
| |
|θήτα |
||
| |
|[[theta (črka)|theta]] |
||
| |
|{{IPA|[tʰ]}} |
||
| |
|{{IPA|[θ]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_teth.png|20px|Tet]] [[tet]] |
||
| |
|colspan="2" |th |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Ι ι |
|style="font-size:133%;"|Ι ι |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|ἰῶτα}} |
||
| |
|ιώτα<br />γιώτα |
||
| |
|[[jota (črka)|jota]] |
||
| |
|{{IPA|[i] [iː]}} |
||
| |
|{{IPA|[i]}}, {{IPA|[j]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_yodh.png|20px|Jod]] [[jod (črka)|jod]] |
||
| |
|colspan="2" |i, j |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Κ κ |
|style="font-size:133%;"|Κ κ |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|κάππα}} |
||
| |
|κάππα<br />κάπα |
||
| |
|[[kapa (črka)|kapa]] |
||
| |
|{{IPA|[k]}} |
||
| |
|{{IPA|[k~c]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_kaph.png|20px|Kaf]] [[kaf]] |
||
| |
|colspan="2" |k |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Λ λ |
|style="font-size:133%;"|Λ λ |
||
| |
|{{politonalno|λάβδα}} |
||
| |
|{{politonalno|λάμβδα}} |
||
| |
|λάμδα<br />λάμβδα |
||
| |
|[[lambda (črka)|lambda]] |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[l]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_lamedh.png|20px|lamed]] [[lamed]] |
||
| |
|colspan="2" |l |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Μ μ |
|style="font-size:133%;"|Μ μ |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|μῦ}} |
||
| |
|μι<br />μυ |
||
| |
|[[mi (črka)|mi]] |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[m]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_mem.png|20px|Mem]] [[mem]] |
||
| |
|colspan="2" |m |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Ν ν |
|style="font-size:133%;"|Ν ν |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|νῦ}} |
||
| |
|νι<br />νυ |
||
| |
|[[ni (črka)|ni]] |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[n]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_nun.png|20px|Nun]] [[nun (črka)|nun]] |
||
| |
|colspan="2" |n |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Ξ ξ |
|style="font-size:133%;"|Ξ ξ |
||
| |
|{{politonalno|ξεῖ}} |
||
| |
|{{politonalno|ξῖ}} |
||
| |
|ξι |
||
| |
|[[ksi (črka)|ksi]] |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[ks]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_samekh.png|20px|Sameh]] [[sameh]] |
||
| |
|colspan="2" |x |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Ο ο |
|style="font-size:133%;"|Ο ο |
||
| |
|{{politonalno|οὖ}} |
||
| |
|{{politonalno|ὂ μικρόν}} |
||
| |
|όμικρον |
||
| |
|[[omikron]] |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[o]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_ayin.png|20px|Ajin]] [[ajin]] |
||
| |
|colspan="2" |o |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Π π |
|style="font-size:133%;"|Π π |
||
| |
|{{politonalno|πεῖ}} |
||
| |
|{{politonalno|πῖ}} |
||
| |
|πι |
||
| |
|[[pi (črka)|pi]] |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[p]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_pe.png|20px|Pe]] [[pe (črka)|pe]] |
||
| |
|colspan="2" |p |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Ρ ρ |
|style="font-size:133%;"|Ρ ρ |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|ῥῶ}} |
||
| |
|ρω |
||
| |
|[[ro (črka)|ro]] |
||
| |
|{{IPA|[r]}}, {{IPA|[r̥]}} |
||
| |
|{{IPA|[r]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_res.png|20px|Reš]] [[reš]] |
||
| |
|colspan="2" |r |
||
|- |
|- |
||
| |
|<span style="font-size:133%;">Σ σ<br />ς</span> (končna) |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|σῖγμα}} |
||
| |
|σίγμα |
||
| |
|[[sigma (črka)|sigma]] |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[s]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_sin.png|20px|Sin]] [[šin (črka)|šin]] |
||
| |
|colspan="2" |s |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Τ τ |
|style="font-size:133%;"|Τ τ |
||
| |
|colspan="2" |{{politonalno|ταῦ}} |
||
| |
|ταυ |
||
| |
|[[tau]]{{brezpreloma|(tudi tav)}} |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[t]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_taw.png|20px|Tav]] [[tav (črka)|tav]] |
||
| |
|colspan="2" |t |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Υ υ |
|style="font-size:133%;"|Υ υ |
||
| |
|{{politonalno|ὗ}} |
||
| |
|{{politonalno|ὓ ψιλόν}} |
||
| |
|ύψιλον |
||
| |
|[[ipsilon (črka)|ipsilon]] |
||
| |
|{{IPA|[y] [yː]<br />(prvotno [u] [uː])}} |
||
| |
|{{IPA|[i]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_waw.png|20px|Vav]] [[Vav (črka)|vav]] |
||
| |
|colspan="2" |y |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Φ φ |
|style="font-size:133%;"|Φ φ |
||
| |
|{{politonalno|φεῖ}} |
||
| |
|{{politonalno|φῖ}} |
||
| |
|φι |
||
| |
|[[fi (črka)|fi]] |
||
| |
|{{IPA|[pʰ]}} |
||
| |
|{{IPA|[f]}} |
||
| |
|rowspan="3" |izvor nejasen<br />(glej besedilo) |
||
| |
|colspan="2" |ph |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Χ χ |
|style="font-size:133%;"|Χ χ |
||
| |
|{{politonalno|χεῖ}} |
||
| |
|{{politonalno|χῖ}} |
||
| |
|χι |
||
| |
|[[hi (črka)|hi]] |
||
| |
|{{IPA|[kʰ]}} |
||
| |
|{{IPA|[x~ç]}} |
||
| |
|colspan="2" |ch |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Ψ ψ |
|style="font-size:133%;"|Ψ ψ |
||
| |
|{{politonalno|ψεῖ}} |
||
| |
|{{politonalno|ψῖ}} |
||
| |
|ψι |
||
| |
|[[psi (črka)|psi]] |
||
| |
|colspan="2" |{{IPA|[ps]}} |
||
| |
|colspan="2" |ps |
||
|- |
|- |
||
|style="font-size:133%;"|Ω ω |
|style="font-size:133%;"|Ω ω |
||
| |
|{{politonalno|ὦ}} |
||
| |
|{{politonalno|ὦ μέγα}} |
||
| |
|ωμέγα |
||
| |
|[[omega]] |
||
| |
|{{IPA|[ɔː]}} |
||
| |
|{{IPA|[o]}} |
||
| |
|[[Slika:phoenician_ayin.png|20px|Ajin]] [[ajin]] |
||
| |
|colspan="2" |ō |
||
|} |
|} |
||
| Vrstica 245: | Vrstica 247: | ||
=== Številne črke === |
=== Številne črke === |
||
{|border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="border-collapse: collapse;text-align:center" |
{|border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="border-collapse: collapse;text-align:center" |
||
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|Črka |
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|Črka |
||
| Vrstica 260: | Vrstica 261: | ||
| |
| |
||
|[[Stigma (črka)|stigma]] |
|[[Stigma (črka)|stigma]] |
||
| |
|– |
||
|{{polytonic|στῖγμα}} |
|{{polytonic|στῖγμα}} |
||
|st |
|st |
||
| Vrstica 276: | Vrstica 277: | ||
|[[Slika:phoenician_sade.png|20px|Sade]] [[Sade (črka)|Sade]] |
|[[Slika:phoenician_sade.png|20px|Sade]] [[Sade (črka)|Sade]] |
||
|[[Sampi (črka)|sampi]] |
|[[Sampi (črka)|sampi]] |
||
| |
|– |
||
| |
|{{polytonic|σαμπῖ}} |
||
|ss |
|ss |
||
|{{IPA|[sː]}}, {{IPA|[ks]}}, {{IPA|[ts]}} |
|{{IPA|[sː]}}, {{IPA|[ks]}}, {{IPA|[ts]}} |
||
| Vrstica 283: | Vrstica 284: | ||
=== Opuščene črke === |
=== Opuščene črke === |
||
Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v [[grške številke|grških številkah]]. |
Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v [[grške številke|grških številkah]]. |
||
| Vrstica 309: | Vrstica 309: | ||
|[[Heta (črka)|heta]] |
|[[Heta (črka)|heta]] |
||
|{{polytonic|ἧτα}} |
|{{polytonic|ἧτα}} |
||
| |
|– |
||
|h |
|h |
||
|{{IPA|[h]}} |
|{{IPA|[h]}} |
||
| Vrstica 324: | Vrstica 324: | ||
|[[Slika:phoenician_sin.png|20px|Sin]] [[Šin (črka)|Šin]] |
|[[Slika:phoenician_sin.png|20px|Sin]] [[Šin (črka)|Šin]] |
||
|[[Šo (črka)|šo]] |
|[[Šo (črka)|šo]] |
||
| |
|– |
||
| |
|– |
||
| |
|š |
||
|{{IPA|[ʃ]}} |
|{{IPA|[ʃ]}} |
||
|} |
|} |
||
| Vrstica 352: | Vrstica 352: | ||
== Grški kodni nabori == |
== Grški kodni nabori == |
||
Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages". |
Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages". |
||
Danes se predvsem uporabljata nabora [[ISO/IEC 8859-7]] in [[unikod]]. ISO 8859-7 podpira le [[monotonalni pravopis]]; unikod podpira [[politonalni pravopis]]. |
Danes se predvsem uporabljata nabora [[ISO/IEC 8859-7]] in [[unikod]]. ISO 8859-7 podpira le [[monotonalni pravopis]]; unikod podpira [[politonalni pravopis]]. |
||
=== Grščina v |
=== Grščina v Unikodu === |
||
Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za [[epigrafiko]]. S [[kombiniranje znakov|kombiniranjem znakov]] podpira tudi grško [[filologijo]], [[dialektologijo]] ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s [[strešica|strešico]] in [[ostrivec|ostrivcem]] ''predstavimo'' kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: {{politonalno|ᾱ́}}. |
Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za [[epigrafiko]]. S [[kombiniranje znakov|kombiniranjem znakov]] podpira tudi grško [[filologijo]], [[dialektologijo]] ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s [[strešica|strešico]] in [[ostrivec|ostrivcem]] ''predstavimo'' kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: {{politonalno|ᾱ́}}. |
||
Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej [http://www. |
Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej [http://www.opoudjis.net/unicode/unicode.html Greek Unicode Issues] {{ikona en}}. |
||
V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. |
V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. |
||
| Vrstica 373: | Vrstica 371: | ||
==== Grščina in koptščina ==== |
==== Grščina in koptščina ==== |
||
{| |
{|border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="border-collapse:collapse;" |
||
|----- style="background:#ddd" |
|----- style="background:#ddd" |
||
!width="7.2%"| !!width="5.8%"|0!!width="5.8%"|1!!width="5.8%"|2!!width="5.8%"|3!!width="5.8%"|4!!width="5.8%"|5!!width="5.8%"|6!!width="5.8%"|7!!width="5.8%"|8!!width="5.8%"|9!!width="5.8%"|A!!width="5.8%"|B!!width="5.8%"|C!!width="5.8%"|D!!width="5.8%"|E!!width="5.8%"|F |
!width="7.2%"| !!width="5.8%"|0!!width="5.8%"|1!!width="5.8%"|2!!width="5.8%"|3!!width="5.8%"|4!!width="5.8%"|5!!width="5.8%"|6!!width="5.8%"|7!!width="5.8%"|8!!width="5.8%"|9!!width="5.8%"|A!!width="5.8%"|B!!width="5.8%"|C!!width="5.8%"|D!!width="5.8%"|E!!width="5.8%"|F |
||
| Vrstica 406: | Vrstica 404: | ||
==== Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina) ==== |
==== Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina) ==== |
||
{| |
{|border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="border-collapse:collapse;" |
||
|----- style="background:#ddd" |
|----- style="background:#ddd" |
||
!width="7.2%"| !!width="5.8%"|0!!width="5.8%"|1!!width="5.8%"|2!!width="5.8%"|3!!width="5.8%"|4!!width="5.8%"|5!!width="5.8%"|6!!width="5.8%"|7!!width="5.8%"|8!!width="5.8%"|9!!width="5.8%"|A!!width="5.8%"|B!!width="5.8%"|C!!width="5.8%"|D!!width="5.8%"|E!!width="5.8%"|F |
!width="7.2%"| !!width="5.8%"|0!!width="5.8%"|1!!width="5.8%"|2!!width="5.8%"|3!!width="5.8%"|4!!width="5.8%"|5!!width="5.8%"|6!!width="5.8%"|7!!width="5.8%"|8!!width="5.8%"|9!!width="5.8%"|A!!width="5.8%"|B!!width="5.8%"|C!!width="5.8%"|D!!width="5.8%"|E!!width="5.8%"|F |
||
| Vrstica 462: | Vrstica 460: | ||
{{glavni|Diakritični znaki (grška abeceda)}} |
{{glavni|Diakritični znaki (grška abeceda)}} |
||
[[Kombinatorni kritični znak|Kombinatorni]] in razmikalni (brezčrkovni) [[diakritični znak]]i v zvezi z [[grščina|grščino]] so: |
[[Kombinatorni kritični znak|Kombinatorni]] in razmikalni (brezčrkovni) [[diakritični znak]]i v zvezi z [[grščina|grščino]] so: |
||
{| |
{|class="wikitable" |
||
!kombinatorni!!razmikalni!!zgled!!opis |
!kombinatorni!!razmikalni!!zgled!!opis |
||
|- |
|- |
||
| Vrstica 475: | Vrstica 473: | ||
|U+0308||U+00A8||( {{unicode| ̈}} )||»dialytika/preglas/[[diereza]]« |
|U+0308||U+00A8||( {{unicode| ̈}} )||»dialytika/preglas/[[diereza]]« |
||
|- |
|- |
||
|U+0313|| |
|U+0313||||( {{unicode| ̓}} )||»psili/ vejica zgoraj« ([[spiritus lenis]]) |
||
|- |
|- |
||
|U+0314|| |
|U+0314||||( {{unicode| ̔}} )||»"dasia / obrnjena vejica zgoraj« ([[spiritus asper]]) |
||
|- |
|- |
||
|U+0342|| |
|U+0342||||( {{unicode| ͂}} )||»perispomeni« ([[cirkumfleks]]) |
||
|- |
|- |
||
|U+0343|| |
|U+0343||||( {{unicode| ̓}} )||»[[coronis]]« (= U+0313) |
||
|- |
|- |
||
|U+0344||U+0385||( {{unicode| ̈́}} )||»dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301) |
|U+0344||U+0385||( {{unicode| ̈́}} )||»dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301) |
||
| Vrstica 491: | Vrstica 489: | ||
=== Uporaba v drugih jezikih === |
=== Uporaba v drugih jezikih === |
||
| ⚫ | |||
| ⚫ | Poleg zgoraj naštetih hčerinskih abeced, ki so se kot prilagoditev grške abecede razvijale dalje v samostojne abecde, so grško abecedo, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis | |
||
=== V matematiki in znanosti === |
=== V matematiki in znanosti === |
||
| Vrstica 512: | Vrstica 509: | ||
* [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0370.pdf U0370.pdf] |
* [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0370.pdf U0370.pdf] |
||
* [http://www. |
* [http://www.opoudjis.net/unicode/nonattic.html#digamma Vau/Digama] |
||
* [http://www. |
* [http://www.opoudjis.net/unicode/other_ligatures.html#stigma Stigma] |
||
* [http://www. |
* [http://www.opoudjis.net/unicode/unicode_aitch.html#tackheta Heta] |
||
* [http://www. |
* [http://www.opoudjis.net/unicode/nonattic.html#san San] |
||
* [http://www. |
* [http://www.opoudjis.net/unicode/nonattic.html#koppa Kopa] |
||
* [http://www. |
* [http://www.opoudjis.net/unicode/other_nonattic.html#sampi Sampi] |
||
* [http://www. |
* [http://www.opoudjis.net/unicode/nonattic.html#sho Šo] |
||
[[Kategorija:Grška abeceda|*]] |
[[Kategorija:Grška abeceda|*]] |
||
Redakcija: 14:42, 18. marec 2016
 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Grška abeceda | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zgodovina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Uporaba v drugih jezikih | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Povezane teme | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Grška abeceda ali grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je abeceda, ki jo uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov že v 8. stoletju pr.n.št.,[1] pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.[2]
Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v znanosti na splošno in še posebno v matematiki.
Preglednica črk
Osnovne črke
Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodni fonetični abecedi):
| Črka | Ime | Izgovarjava | feničanska ustreznica | prečrkovanje1 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stara grščina | Srednjeveška grščina (politonalna) |
Nova grščina |
Slovenščina | Klasična stara grščina |
Nova grščina |
Stara grščina |
Nova grščina | ||
| Α α | ἄλφα | άλφα | alfa | [a] [aː] | [a] |  alef
|
a | ||
| Β β | βῆτα | βήτα | beta | [b] | [v] |  bet
|
b | ||
| Γ γ | γάμμα | γάμμα γάμα |
gama | [g] | [ɣ~ʝ] |  gimel
|
g | ||
| Δ δ | δέλτα | δέλτα | delta | [d] | [ð] |  dalet
|
d | ||
| Ε ε | εἶ | ἒ ψιλόν | έψιλον | epsilon | [e] |  he
|
e | ||
| Ζ ζ | ζῆτα | ζήτα | dzeta | [zd] (ali [dz]?) pozneje [zː] |
[z] |  zajin
|
dz, z | ||
| Η η | ἦτα | ήτα | eta | [ɛː] | [i] |  het
|
ē | ||
| Θ θ | θῆτα | θήτα | theta | [tʰ] | [θ] |  tet
|
th | ||
| Ι ι | ἰῶτα | ιώτα γιώτα |
jota | [i] [iː] | [i], [j] |  jod
|
i, j | ||
| Κ κ | κάππα | κάππα κάπα |
kapa | [k] | [k~c] |  kaf
|
k | ||
| Λ λ | λάβδα | λάμβδα | λάμδα λάμβδα |
lambda | [l] |  lamed
|
l | ||
| Μ μ | μῦ | μι μυ |
mi | [m] |  mem
|
m | |||
| Ν ν | νῦ | νι νυ |
ni | [n] |  nun
|
n | |||
| Ξ ξ | ξεῖ | ξῖ | ξι | ksi | [ks] |  sameh
|
x | ||
| Ο ο | οὖ | ὂ μικρόν | όμικρον | omikron | [o] |  ajin
|
o | ||
| Π π | πεῖ | πῖ | πι | pi | [p] |  pe
|
p | ||
| Ρ ρ | ῥῶ | ρω | ro | [r], [r̥] | [r] |  reš
|
r | ||
| Σ σ ς (končna) |
σῖγμα | σίγμα | sigma | [s] |  šin
|
s | |||
| Τ τ | ταῦ | ταυ | tau(tudi tav) | [t] |  tav
|
t | |||
| Υ υ | ὗ | ὓ ψιλόν | ύψιλον | ipsilon | [y] [yː] (prvotno [u] [uː]) |
[i] |  vav
|
y | |
| Φ φ | φεῖ | φῖ | φι | fi | [pʰ] | [f] | izvor nejasen (glej besedilo) |
ph | |
| Χ χ | χεῖ | χῖ | χι | hi | [kʰ] | [x~ç] | ch | ||
| Ψ ψ | ψεῖ | ψῖ | ψι | psi | [ps] | ps | |||
| Ω ω | ὦ | ὦ μέγα | ωμέγα | omega | [ɔː] | [o] | ajin
|
ō | |
- Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.
Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.
Številne črke
| Črka | feničanska ustreznica | Ime | prečrkovanje | Izgovarjava | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| slovenščina | arhaična grščina | poznejša grščina (politonalna) | ||||
| Ϛ ϛ | stigma | – | στῖγμα | st | [st] | |
| Ϟ ϟ |  Qof
|
kopa | ϙόππα | κόππα | k | [k] |
| Ϡ ϡ |  Sade
|
sampi | – | σαμπῖ | ss | [sː], [ks], [ts] |
Opuščene črke
Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v grških številkah.
| Črka | feničanska ustreznica | Ime | prečrkovanje | Izgovarjava | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| slovenščina | arhaična grščina | poznejša grščina (politonalna) | ||||
| Ϝ ϝ | Vav
|
digama | ϝαῦ | δίγαμμα | w | [w] |
| Ͱ ͱ | Het
|
heta | ἧτα | – | h | [h] |
| Ϻ ϻ | Sade
|
san | ϻάν | σάν | s | [s] |
| Ϸ ϸ | Šin
|
šo | – | – | š | [ʃ] |
San se obravnava kot zgodnja različica sigme.
Kopa je označevala fonemsko varianto kape pred zadnjim samoglasnikom.
Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančna vrednost se veliko razpravlja; kot predlog se pogosto pojavlja [ts].
Digama je iz abeced izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.
Vrstni red črk je enak kot v feničanski ali hebrejski abecedi.
Izpeljane abecede
Po grški abecedi so se zgledovale številne druge abecede:[3]
- Latinica, kot druge stare pisave v Italiji prevzeta iz arhaične oblike grške abecede, ki so jo proti koncu 8. stoletja pred našim štetjem prek etruščanščine v Italijo prinesli grški kolonisti
- Gotica, ki so jo v 4. stoletju kot kombinacijo latinskih in grških črk razvili za zapise gotščine .[4]
- Glagolica, ki so jo od 9. stoletja dalje uporabljali za spise v starocerkveni slovanščini
- Cirilica, ki je kmalu nadomestila glagolico
Grško abecedo imajo tudi za prednico armenske abecedet, ki je po drugi strani vplivala na nastanek in razvoj gruzinske abecede.[5]
Grški kodni nabori
Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".
Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni pravopis; unikod podpira politonalni pravopis.
Grščina v Unikodu
Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.
Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).
V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje. Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.
Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.
Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi diakritičnimi znaki ali z vnaprej sestavljenimi znaki v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).
Grščina in koptščina
| 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | A | B | C | D | E | F | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0370 | ʹ | ͵ | ͺ | ͻ | ͼ | ͽ | ; | |||||||||
| 0380 | ΄ | ΅ | Ά | · | Έ | Ή | Ί | Ό | Ύ | Ώ | ||||||
| 0390 | ΐ | Α | Β | Γ | Δ | Ε | Ζ | Η | Θ | Ι | Κ | Λ | Μ | Ν | Ξ | Ο |
| 03A0 | Π | Ρ | Σ | Τ | Υ | Φ | Χ | Ψ | Ω | Ϊ | Ϋ | ά | έ | ή | ί | |
| 03B0 | ΰ | α | β | γ | δ | ε | ζ | η | θ | ι | κ | λ | μ | ν | ξ | ο |
| 03C0 | π | ρ | ς | σ | τ | υ | φ | χ | ψ | ω | ϊ | ϋ | ό | ύ | ώ | |
| 03D0 | ϐ | ϑ | ϒ | ϓ | ϔ | ϕ | ϖ | ϗ | Ϙ | ϙ | Ϛ | ϛ | Ϝ | ϝ | Ϟ | ϟ |
| 03E0 | Ϡ | ϡ | (tu so koptske črke) | |||||||||||||
| 03F0 | ϰ | ϱ | ϲ | ϳ | ϴ | ϵ | ϶ | Ϸ | ϸ | Ϲ | Ϻ | ϻ | ϼ | Ͻ | Ͼ | Ͽ |
Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)
| 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | A | B | C | D | E | F | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1F00 | ἀ | ἁ | ἂ | ἃ | ἄ | ἅ | ἆ | ἇ | Ἀ | Ἁ | Ἂ | Ἃ | Ἄ | Ἅ | Ἆ | Ἇ |
| 1F10 | ἐ | ἑ | ἒ | ἓ | ἔ | ἕ | Ἐ | Ἑ | Ἒ | Ἓ | Ἔ | Ἕ | ||||
| 1F20 | ἠ | ἡ | ἢ | ἣ | ἤ | ἥ | ἦ | ἧ | Ἠ | Ἡ | Ἢ | Ἣ | Ἤ | Ἥ | Ἦ | Ἧ |
| 1F30 | ἰ | ἱ | ἲ | ἳ | ἴ | ἵ | ἶ | ἷ | Ἰ | Ἱ | Ἲ | Ἳ | Ἴ | Ἵ | Ἶ | Ἷ |
| 1F40 | ὀ | ὁ | ὂ | ὃ | ὄ | ὅ | Ὀ | Ὁ | Ὂ | Ὃ | Ὄ | Ὅ | ||||
| 1F50 | ὐ | ὑ | ὒ | ὓ | ὔ | ὕ | ὖ | ὗ | Ὑ | Ὓ | Ὕ | Ὗ | ||||
| 1F60 | ὠ | ὡ | ὢ | ὣ | ὤ | ὥ | ὦ | ὧ | Ὠ | Ὡ | Ὢ | Ὣ | Ὤ | Ὥ | Ὦ | Ὧ |
| 1F70 | ὰ | ά | ὲ | έ | ὴ | ή | ὶ | ί | ὸ | ό | ὺ | ύ | ὼ | ώ | ||
| 1F80 | ᾀ | ᾁ | ᾂ | ᾃ | ᾄ | ᾅ | ᾆ | ᾇ | ᾈ | ᾉ | ᾊ | ᾋ | ᾌ | ᾍ | ᾎ | ᾏ |
| 1F90 | ᾐ | ᾑ | ᾒ | ᾓ | ᾔ | ᾕ | ᾖ | ᾗ | ᾘ | ᾙ | ᾚ | ᾛ | ᾜ | ᾝ | ᾞ | ᾟ |
| 1FA0 | ᾠ | ᾡ | ᾢ | ᾣ | ᾤ | ᾥ | ᾦ | ᾧ | ᾨ | ᾩ | ᾪ | ᾫ | ᾬ | ᾭ | ᾮ | ᾯ |
| 1FB0 | ᾰ | ᾱ | ᾲ | ᾳ | ᾴ | ᾶ | ᾷ | Ᾰ | Ᾱ | Ὰ | Ά | ᾼ | ᾽ | ι | ᾿ | |
| 1FC0 | ῀ | ῁ | ῂ | ῃ | ῄ | ῆ | ῇ | Ὲ | Έ | Ὴ | Ή | ῌ | ῍ | ῎ | ῏ | |
| 1FD0 | ῐ | ῑ | ῒ | ΐ | ῖ | ῗ | Ῐ | Ῑ | Ὶ | Ί | ῝ | ῞ | ῟ | |||
| 1FE0 | ῠ | ῡ | ῢ | ΰ | ῤ | ῥ | ῦ | ῧ | Ῠ | Ῡ | Ὺ | Ύ | Ῥ | ῭ | ΅ | ` |
| 1FF0 | ῲ | ῳ | ῴ | ῶ | ῷ | Ὸ | Ό | Ὼ | Ώ | ῼ | ´ | ῾ |
Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znaki
Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) diakritični znaki v zvezi z grščino so:
| kombinatorni | razmikalni | zgled | opis |
|---|---|---|---|
| U+0300 | U+0060 | ( ̀ ) | »varia/krativec«" |
| U+0301 | U+00B4, U+0384 | ( ́ ) | »oxia/tonos/ostrivec« |
| U+0304 | U+00AF | ( ̄ ) | »makron« |
| U+0306 | U+02D8 | ( ̆ ) | »vrachy/narobe obrnjena strešica« |
| U+0308 | U+00A8 | ( ̈ ) | »dialytika/preglas/diereza« |
| U+0313 | ( ̓ ) | »psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis) | |
| U+0314 | ( ̔ ) | »"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper) | |
| U+0342 | ( ͂ ) | »perispomeni« (cirkumfleks) | |
| U+0343 | ( ̓ ) | »coronis« (= U+0313) | |
| U+0344 | U+0385 | ( ̈́ ) | »dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301) |
| U+0345 | U+037A | ( ͅ ) | »ypogegrammeni / iota subscriptum«. |
Druge rabe
Uporaba v drugih jezikih
Poleg zgoraj naštetih hčerinskih abeced, ki so se kot prilagoditev grške abecede razvijale dalje v samostojne abecde, so grško abecedo, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis |1996 |p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.
V matematiki in znanosti
Grški simboli se tradicionalno uporabljajo v matematiki, fiziki in drugih znanstvenih mejah. Številni simboli imajo tradicionalen pomen, tako na primer malo pisani epsilon (ε) za poljubno majhno pozitivno število, malo pisani pi (π) za odnos med obsegom kroga in njegovim premerom, veliko pisana (Σ) je znak za seštevanje, malo pisana sigma (σ) se uporablja za standardno deviacijo.
Astronomija
Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih ozvezdjih se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Nađ primer najsvetlejša zvezda v ozvezdju Kentaver je znana kot Alfa Kentavri. Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.
Sklici in opombe
- ↑ Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.
- ↑ Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.
- ↑ Coulmas 1996.
- ↑ Murdoch & 2004 156
- ↑ Stevenson 2007, str. 1158
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Grška abeceda