Grška abeceda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 14:31, 18. marec 2016

Ta članek vsebuje posebne znake. Brez ustrezne podpore za prikaz boste morda videli vprašaje, kvadratke ali druge znake.

Grška abeceda ali grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je abeceda, ki jo uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov že v 8. stoletju pr.n.št.,^[1] pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.^[2]

Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v znanosti na splošno in še posebno v matematiki.

Preglednica črk

Osnovne črke

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodni fonetični abecedi):

Črka	Ime				Izgovarjava		feničanska ustreznica	prečrkovanje¹
Črka	Stara grščina	Srednjeveška grščina (politonalna)	Nova grščina	Slovenščina	Klasična stara grščina	Nova grščina	feničanska ustreznica	Stara grščina	Nova grščina
Α α	ἄλφα		άλφα	alfa	[a] [aː]	[a]	alef	a
Β β	βῆτα		βήτα	beta	[b]	[v]	bet	b
Γ γ	γάμμα		γάμμα γάμα	gama	[g]	[ɣ~ʝ]	gimel	g
Δ δ	δέλτα		δέλτα	delta	[d]	[ð]	dalet	d
Ε ε	εἶ	ἒ ψιλόν	έψιλον	epsilon	[e]		he	e
Ζ ζ	ζῆτα		ζήτα	dzeta	[zd] (ali [dz]?) pozneje [zː]	[z]	zajin	dz, z
Η η	ἦτα		ήτα	eta	[ɛː]	[i]	het	ē
Θ θ	θῆτα		θήτα	theta	[tʰ]	[θ]	tet	th
Ι ι	ἰῶτα		ιώτα γιώτα	jota	[i] [iː]	[i], [j]	jod	i, j
Κ κ	κάππα		κάππα κάπα	kapa	[k]	[k~c]	kaf	k
Λ λ	λάβδα	λάμβδα	λάμδα λάμβδα	lambda	[l]		lamed	l
Μ μ	μῦ		μι μυ	mi	[m]		mem	m
Ν ν	νῦ		νι νυ	ni	[n]		nun	n
Ξ ξ	ξεῖ	ξῖ	ξι	ksi	[ks]		sameh	x
Ο ο	οὖ	ὂ μικρόν	όμικρον	omikron	[o]		ajin	o
Π π	πεῖ	πῖ	πι	pi	[p]		pe	p
Ρ ρ	ῥῶ		ρω	ro	[r], [r̥]	[r]	reš	r
Σ σ ς (končna)	σῖγμα		σίγμα	sigma	[s]		šin	s
Τ τ	ταῦ		ταυ	tau (tudi tav)	[t]		tav	t
Υ υ	ὗ	ὓ ψιλόν	ύψιλον	ipsilon	[y] [yː] (prvotno [u] [uː])	[i]	vav	y
Φ φ	φεῖ	φῖ	φι	fi	[pʰ]	[f]	izvor nejasen (glej besedilo)	ph
Χ χ	χεῖ	χῖ	χι	hi	[kʰ]	[x~ç]		ch
Ψ ψ	ψεῖ	ψῖ	ψι	psi	[ps]			ps
Ω ω	ὦ	ὦ μέγα	ωμέγα	omega	[ɔː]	[o]	ajin	ō

Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.

Številne črke

Črka	feničanska ustreznica	Ime			prečrkovanje	Izgovarjava
Črka	feničanska ustreznica	slovenščina	arhaična grščina	poznejša grščina (politonalna)	prečrkovanje	Izgovarjava
Ϛ ϛ		stigma	–	στῖγμα	st	[st]
Ϟ ϟ	Qof	kopa	ϙόππα	κόππα	k	[k]
Ϡ ϡ	Sade	sampi	–	σαμπῖ	ss	[sː], [ks], [ts]

Opuščene črke

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v grških številkah.

Črka	feničanska ustreznica	Ime			prečrkovanje	Izgovarjava
Črka	feničanska ustreznica	slovenščina	arhaična grščina	poznejša grščina (politonalna)	prečrkovanje	Izgovarjava
Ϝ ϝ	Vav	digama	ϝαῦ	δίγαμμα	w	[w]
Ͱ ͱ	Het	heta	ἧτα	–	h	[h]
Ϻ ϻ	Sade	san	ϻάν	σάν	s	[s]
Ϸ ϸ	Šin	šo	–	–	š	[ʃ]

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko varianto kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančna vrednost se veliko razpravlja; kot predlog se pogosto pojavlja [ts].

Digama je iz abeced izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanski ali hebrejski abecedi.

Izpeljane abecede

Najstarejši etruščanski abecedarij, najdišče Marsiliana d'Albegna, še vedno skoraj identičen arhaičnim grškim abecedam

Po grški abecedi so se zgledovale številne druge abecede:^[3]

Latinica, kot druge stare pisave v Italiji prevzeta iz arhaične oblike grške abecede, ki so jo proti koncu 8. stoletja pred našim štetjem prek etruščanščine v Italijo prinesli grški kolonisti
Gotica, ki so jo v 4. stoletju kot kombinacijo latinskih in grških črk razvili za zapise gotščine .^[4]
Glagolica, ki so jo od 9. stoletja dalje uporabljali za spise v starocerkveni slovanščini
Cirilica, ki je kmalu nadomestila glagolico

Grško abecedo imajo tudi za prednico armenske abecedet, ki je po drugi strani vplivala na nastanek in razvoj gruzinske abecede.^[5]

Grški kodni nabori

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni pravopis; unikod podpira politonalni pravopis.

Grščina v unikodu

Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje. Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi diakritičnimi znaki ali z vnaprej sestavljenimi znaki v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

Grščina in koptščina

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
0370					ʹ	͵					ͺ	ͻ	ͼ	ͽ	;
0380					΄	΅	Ά	·	Έ	Ή	Ί		Ό		Ύ	Ώ
0390	ΐ	Α	Β	Γ	Δ	Ε	Ζ	Η	Θ	Ι	Κ	Λ	Μ	Ν	Ξ	Ο
03A0	Π	Ρ		Σ	Τ	Υ	Φ	Χ	Ψ	Ω	Ϊ	Ϋ	ά	έ	ή	ί
03B0	ΰ	α	β	γ	δ	ε	ζ	η	θ	ι	κ	λ	μ	ν	ξ	ο
03C0	π	ρ	ς	σ	τ	υ	φ	χ	ψ	ω	ϊ	ϋ	ό	ύ	ώ
03D0	ϐ	ϑ	ϒ	ϓ	ϔ	ϕ	ϖ	ϗ	Ϙ	ϙ	Ϛ	ϛ	Ϝ	ϝ	Ϟ	ϟ
03E0	Ϡ	ϡ	(tu so koptske črke)
03F0	ϰ	ϱ	ϲ	ϳ	ϴ	ϵ	϶	Ϸ	ϸ	Ϲ	Ϻ	ϻ	ϼ	Ͻ	Ͼ	Ͽ

Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
1F00	ἀ	ἁ	ἂ	ἃ	ἄ	ἅ	ἆ	ἇ	Ἀ	Ἁ	Ἂ	Ἃ	Ἄ	Ἅ	Ἆ	Ἇ
1F10	ἐ	ἑ	ἒ	ἓ	ἔ	ἕ			Ἐ	Ἑ	Ἒ	Ἓ	Ἔ	Ἕ
1F20	ἠ	ἡ	ἢ	ἣ	ἤ	ἥ	ἦ	ἧ	Ἠ	Ἡ	Ἢ	Ἣ	Ἤ	Ἥ	Ἦ	Ἧ
1F30	ἰ	ἱ	ἲ	ἳ	ἴ	ἵ	ἶ	ἷ	Ἰ	Ἱ	Ἲ	Ἳ	Ἴ	Ἵ	Ἶ	Ἷ
1F40	ὀ	ὁ	ὂ	ὃ	ὄ	ὅ			Ὀ	Ὁ	Ὂ	Ὃ	Ὄ	Ὅ
1F50	ὐ	ὑ	ὒ	ὓ	ὔ	ὕ	ὖ	ὗ		Ὑ		Ὓ		Ὕ		Ὗ
1F60	ὠ	ὡ	ὢ	ὣ	ὤ	ὥ	ὦ	ὧ	Ὠ	Ὡ	Ὢ	Ὣ	Ὤ	Ὥ	Ὦ	Ὧ
1F70	ὰ	ά	ὲ	έ	ὴ	ή	ὶ	ί	ὸ	ό	ὺ	ύ	ὼ	ώ
1F80	ᾀ	ᾁ	ᾂ	ᾃ	ᾄ	ᾅ	ᾆ	ᾇ	ᾈ	ᾉ	ᾊ	ᾋ	ᾌ	ᾍ	ᾎ	ᾏ
1F90	ᾐ	ᾑ	ᾒ	ᾓ	ᾔ	ᾕ	ᾖ	ᾗ	ᾘ	ᾙ	ᾚ	ᾛ	ᾜ	ᾝ	ᾞ	ᾟ
1FA0	ᾠ	ᾡ	ᾢ	ᾣ	ᾤ	ᾥ	ᾦ	ᾧ	ᾨ	ᾩ	ᾪ	ᾫ	ᾬ	ᾭ	ᾮ	ᾯ
1FB0	ᾰ	ᾱ	ᾲ	ᾳ	ᾴ		ᾶ	ᾷ	Ᾰ	Ᾱ	Ὰ	Ά	ᾼ	᾽	ι	᾿
1FC0	῀	῁	ῂ	ῃ	ῄ		ῆ	ῇ	Ὲ	Έ	Ὴ	Ή	ῌ	῍	῎	῏
1FD0	ῐ	ῑ	ῒ	ΐ			ῖ	ῗ	Ῐ	Ῑ	Ὶ	Ί		῝	῞	῟
1FE0	ῠ	ῡ	ῢ	ΰ	ῤ	ῥ	ῦ	ῧ	Ῠ	Ῡ	Ὺ	Ύ	Ῥ	῭	΅	`
1FF0			ῲ	ῳ	ῴ		ῶ	ῷ	Ὸ	Ό	Ὼ	Ώ	ῼ	´	῾

Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znaki

Glavni članek: Diakritični znaki (grška abeceda).

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) diakritični znaki v zvezi z grščino so:

kombinatorni	razmikalni	zgled	opis
U+0300	U+0060	( ̀ )	»varia/krativec«"
U+0301	U+00B4, U+0384	( ́ )	»oxia/tonos/ostrivec«
U+0304	U+00AF	( ̄ )	»makron«
U+0306	U+02D8	( ̆ )	»vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308	U+00A8	( ̈ )	»dialytika/preglas/diereza«
U+0313		( ̓ )	»psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314		( ̔ )	»"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342		( ͂ )	»perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343		( ̓ )	»coronis« (= U+0313)
U+0344	U+0385	( ̈́ )	»dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345	U+037A	( ͅ )	»ypogegrammeni / iota subscriptum«.

Druge rabe

Uporaba v drugih jezikih

Poleg zgoraj naštetih hčerinskih abeced, ki so se kot prilagoditev grške abecede razvijale dalje v samostojne abecde, so grško abecedo, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis | 1996 | p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.

V matematiki in znanosti

Glavni članek: Grške črke, ki se uporabljajo v matematiki, znanosti in strojegradnji.

Grški simboli se tradicionalno uporabljajo v matematiki, fiziki in drugih znanstvenih mejah. Številni simboli imajo tradicionalen pomen, tako na primer malo pisani epsilon (ε) za poljubno majhno pozitivno število, malo pisani pi (π) za odnos med obsegom kroga in njegovim premerom, veliko pisana (Σ) je znak za seštevanje, malo pisana sigma (σ) se uporablja za standardno deviacijo.

Astronomija

Glavni članek: Bayerjevo označevanje.

Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih ozvezdjih se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Nađ primer najsvetlejša zvezda v ozvezdju Kentaver je znana kot Alfa Kentavri. Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.

Sklici in opombe

↑ Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.
↑ Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.
↑ Coulmas 1996.
↑ Murdoch & 2004 156
↑ Stevenson 2007, str. 1158

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Grška abeceda

[1] Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.

[2] Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.

[FOOTNOTECoulmas1996-3] Coulmas 1996.

[4] Murdoch & 2004 156

[5] Stevenson 2007, str. 1158

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

@@ Vrstica 243: / Vrstica 243: @@
 Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.
+=== Številne črke ===
+{|border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="border-collapse: collapse;text-align:center"
+!rowspan="2" style="background:#ccf;"|Črka
+!rowspan="2" style="background:#ccf;"|[[feničanska abeceda|feničanska]] ustreznica
+!colspan="3" style="background:#ccf;"|Ime
+!rowspan="2" style="background:#ccf;"|[[prečrkovanje]]
+!rowspan="2" style="background:#ccf;"|Izgovarjava
+|-
+!style="background:#ccffff;"|slovenščina
+!style="background:#ccffff;"|arhaična grščina
+!style="background:#ccffff;"|poznejša grščina (politonalna)
+|-
+|style="font-size:133%;"|Ϛ ϛ
+|
+|[[Stigma (črka)|stigma]]
+| –
+|{{polytonic|στῖγμα}}
+|st
+|{{IPA|[st]}}
+|-
+|style="font-size:133%;"|Ϟ ϟ
+|[[Slika:phoenician_qof.png|20px|Qof]] [[Qof (črka)|Qof]]
+|[[Kopa (črka)|kopa]]
+|{{polytonic|ϙόππα}}
+|{{polytonic|κόππα}}
+|k
+|{{IPA|[k]}}
+|-
+|style="font-size:133%;"|Ϡ ϡ
+|[[Slika:phoenician_sade.png|20px|Sade]] [[Sade (črka)|Sade]]
+|[[Sampi (črka)|sampi]]
+| –
+| {{polytonic|σαμπῖ}}
+|ss
+|{{IPA|[sː]}}, {{IPA|[ks]}}, {{IPA|[ts]}}
+|}
 === Opuščene črke ===
@@ Vrstica 283: / Vrstica 321: @@
 |{{IPA|[s]}}
 |-
-|style="font-size:133%;"|Ϙ ϙ
+|style="font-size:133%;"|Ϸ ϸ
-|[[Slika:phoenician_qof.png|20px|Qof]] [[Qof (črka)|Qof]]
+|[[Slika:phoenician_sin.png|20px|Sin]] [[Šin (črka)|Šin]]
-|[[Kopa (črka)|kopa]]
+|[[Šo (črka)|šo]]
-|{{polytonic|ϙόππα}}
-|{{polytonic|κόππα}}
-|k
-|{{IPA|[k]}}
-|-
-|style="font-size:133%;"|ϡ (Ͳ)
-|[[Slika:phoenician_sade.png|20px|Sade]] [[Sade (črka)|Sade]]
-|[[Sampi (črka)|sampi]]
 | –
+| –
-| {{polytonic|σαμπῖ}}
-|ss
+| š
-|{{IPA|[sː]}}, {{IPA|[ks]}}, {{IPA|[ts]}}
+|{{IPA|[ʃ]}}
 |}
@@ Vrstica 308: / Vrstica 338: @@
 Digama je iz abeced izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.
 Vrstni red črk je enak kot v feničanski ali hebrejski abecedi.
 == Izpeljane abecede ==
@@ Vrstica 315: / Vrstica 345: @@
 Po grški abecedi so se zgledovale številne druge abecede:{{sfn|Coulmas|1996|p=}}
 *[[Latinica]], kot druge [[Stara italijanska pisava|stare pisave v Italiji]] prevzeta iz arhaične oblike grške abecede, ki so jo proti koncu 8. stoletja pred našim štetjem prek [[Etruščanščina|etruščanščine]] v Italijo prinesli grški kolonisti
-*[[Gotica]], ki so jo v 4. stoletju kot kombinacijo latinskih in grških črk razvili za zapise  [[Gotščina|gotščine]] .<ref>{{harvnb|Murdoch|2004|156}}</ref>
+*[[Gotica]], ki so jo v 4. stoletju kot kombinacijo latinskih in grških črk razvili za zapise [[Gotščina|gotščine]] .<ref>{{harvnb|Murdoch|2004|156}}</ref>
 *[[Glagolica]], ki so jo od 9. stoletja dalje uporabljali za spise v [[starocerkvena slovanščina|starocerkveni slovanščini]]
 *[[Cirilica]], ki je kmalu nadomestila glagolico
@@ Vrstica 462: / Vrstica 492: @@
 === Uporaba v drugih jezikih ===
-Poleg zgoraj naštetih hčerinskih abeced, ki so se kot prilagoditev grške abecede razvijale dalje v  samostojne abecde,  so grško abecedo, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis | 1996 | p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.
+Poleg zgoraj naštetih hčerinskih abeced, ki so se kot prilagoditev grške abecede razvijale dalje v samostojne abecde, so grško abecedo, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis | 1996 | p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.
 === V matematiki in znanosti ===
@@ Vrstica 470: / Vrstica 500: @@
 === Astronomija ===
 {{main|Bayerjevo označevanje}}
-Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih  [[ozvezdje|ozvezdjih]] se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Nađ primer najsvetlejša zvezda v ozvezdju [[Kentaver]] je znana kot [[Alfa Kentavri]]. Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.
+Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih [[ozvezdje|ozvezdjih]] se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Nađ primer najsvetlejša zvezda v ozvezdju [[Kentaver]] je znana kot [[Alfa Kentavri]]. Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.
 == Sklici in opombe ==