Dolenja vas, Divača: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Infopolje RKD
SportiBot (pogovor | prispevki)
pos. št. preb.
Vrstica 7: Vrstica 7:
|image=DolenjaVas-Senozece1.JPG
|image=DolenjaVas-Senozece1.JPG
|nadmorska=536,9
|nadmorska=536,9
|prebivalstvo=159
|prebivalstvo=161
|prebivalstvo_od=2015
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|postna=6224
|postna=6224
|posta=Senožeče
|posta=Senožeče
Vrstica 45: Vrstica 47:
== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Dolenja vas, Divača}}
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Dolenja vas, Divača}}

{{Divača}}


[[Kategorija:Naselja Občine Divača]]{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Divača]]{{SloNaselje-stub}}

Redakcija: 17:45, 17. marec 2016

Dolenja vas, Divača
Dolenja vas, Divača se nahaja v Slovenija
Dolenja vas, Divača
Dolenja vas, Divača
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°43′55.19″N 14°0′37.31″E / 45.7319972°N 14.0103639°E / 45.7319972; 14.0103639
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaDivača
Nadm. višina
536,9 m
Prebivalstvo
 (2015)[1]
 • Skupno161
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Dolenja vas pri Senožečah - Vas
LegaObčina Divača
RKD št.23229 (opis enote)[2]

Dolenja vas je naselje v Občini Divača.

Geografija

Naselje leži na najširšem delu Senožeškega podolja okoli 3 km severozahodno od Senožeč. V vasi je močan studenec, h kateremu so prihajali v sušnih časih, ko še ni bilo vodovoda, po vodo iz oddaljenih vasi. Kot marsikje na Krasu so tudi tu nekdaj pozimi v velikem kalu in globoki ledenici sekali led in ga vozili v Trst; pozimi, ko privrši z Nanosa čez Kras burja, so namreč tod pogosto nizke temperature.[3]

Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, Vetrna elektrarna Dolenja vas

Umetniški spomeniki

Pomembnejši objekt v vasi je s kamnitimi ploščami krita podružnična cerkev Žalostne Matere božje, ob kateri je dobro ohranjen tabor s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite freske naslikane v več obdobjih. V prezbiteriju, ki je bil leta 1460 zvezdasto obokan in poslikan so Kristus v mandorli, cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so poznogotske freske iz okoli okoli leta 1510, ki kažejo na italijanske renesančne vplive (apostoli, Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn in Abel).[4]

Glej tudi

Sklici

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23229«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  4. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave