Težnost: Razlika med redakcijama
{{cn}}, {{Dvomljivo}} |
pravopis |
||
Vrstica 25: | Vrstica 25: | ||
Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja [[prostor-čas]]a. |
Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja [[prostor-čas]]a. |
||
Prej je bilo navedeno, da je gravitacijska sila vedno privlačna, vendar to ne drži.{{cn}} Leta 1916 je [[Albert Einstein]] dokazal, da |
Prej je bilo navedeno, da je gravitacijska sila vedno privlačna, vendar to ne drži.{{cn}} Leta 1916 je [[Albert Einstein]] dokazal, da h gravitacijski sili prispevata še [[temperatura]] in [[pritisk]]. Obstajata dve vrsti pritiska: pozitivni in negativni. V vesolju prevladuje pozitivni pritisk, zaradi česar je gravitacija privlačna. Če{{Dvomljivo}} pa bi [[Higgsovo polje|Higggsovo polje]], ki je edino tega zmožno, pristalo na višji vrednosti, bi prevladoval negativni pritisk, zaradi česar bi se telesa odbijala. Če{{Dvomljivo}} bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega pritiska, bi se gravitacija izničila. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
Redakcija: 10:49, 13. marec 2016
Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi. Je sila, ki povzroča, da telesa z maso privlačijo drug drugega.[1]
V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso težo in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v Vesolju, zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so Zemlja, Sonce idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po orbitah okoli Sonca; za vzdrževanju gibanja Lune po orbiti okoli Zemlje; za pojav bibavice; za pojav konvekcije, preko katere nastane tok tekočine; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in zvezd do zelo visokih temperatur itd. Njeni prenašalni delci naj bi bili gravitoni.[navedi vir]
V splošnem lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno razdaljo in ju lahko imamo za točkasti telesi v njunih težiščih, izračunamo z Newtonovim splošnim gravitacijskim zakonom:
kjer so:
|
- , - masi teles
- - razdalja med težiščema teles
- - gravitacijska konstanta
(Splošna) gravitacijska konstanta je enaka:[2]
Enačba pa tudi ne velja le za točkasta telesa, pač pa tudi za homogeni krogli z razdaljo r med njunima središčema. Omeniti pa je potrebno naslednji 2 dejstvi:
- Gravitacijska sila je vedno privlačna (torej nikoli odbojna).
- Gravitacijska sila je zelo šibka, razen v primeru, da ima vsaj eno od teles zelo veliko maso (npr. asteroidi, planeti ali zvezde).
Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo splošne teorije relativnosti, pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja prostor-časa.
Prej je bilo navedeno, da je gravitacijska sila vedno privlačna, vendar to ne drži.[navedi vir] Leta 1916 je Albert Einstein dokazal, da h gravitacijski sili prispevata še temperatura in pritisk. Obstajata dve vrsti pritiska: pozitivni in negativni. V vesolju prevladuje pozitivni pritisk, zaradi česar je gravitacija privlačna. Če[dvomljivo ] pa bi Higggsovo polje, ki je edino tega zmožno, pristalo na višji vrednosti, bi prevladoval negativni pritisk, zaradi česar bi se telesa odbijala. Če[dvomljivo ] bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega pritiska, bi se gravitacija izničila.
Glej tudi
Sklici
- ↑ "Does Gravity Travel at the Speed of Light?". UCR Mathematics, 1998. Pridobljeno 11.04.2010.
- ↑ Gravitacijsko kostanto, ki je podana v enotah SI, označujemo tudi z G (Pople, Stephen. Fizika: Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1998.)
Zunanje povezave