Tabela (računalništvo)

Tabela (tudi polje ali vektor, angleško array) je sestavljena podatkovna struktura. Značilnost tabele je, da vsebuje več elementov istega tipa, ki jih lahko dosegamo s pomočjo indeksa, ki si ga lahko predstavljamo kot zaporedno številko določenega elementa.

Enorazsežno tabelo si lahko predstavljamo kot skupek podatkov, ki si sledijo v nekakšni verigi ali nizu. Vsak podatek ima svoje »ime« oziroma indeks. Večrazsežno tabelo si najlažje predstavljamo v obliki tabele, npr. pri dvorazsežnem polju imamo določeno število stolpcev in določeno število vrstic. Količina razsežnosti ni omejena, lahko jih imamo poljubno veliko. To seveda velja, če imamo dovolj pomnilnika v računalniku.

Do podatkov dostopamo tako, da določimo posamezne indekse za razsežnosti, ki jih ima polje npr. 1,2,5 za trirazsežno polje.

Primeri definicij in uporab polj v različnih programskih jezikih:

• programski jezik_C

 int p[10];      /*  enorazsežna tabela z desetimi celimi števili */
 float p[10][10];  /* dvorazsežna tabela s stotimi realnimi števili */

V C-ju se indeksi ponavadi začnejo šteti z 0.

• programski jezik pascal

p1 : array [1..10] of integer;      { enorazsežna tabela }
p2 : array [1..10, 1..10] of real;  { dvorazsežna tabela }

Uporaba tabel

Največkrat uporabimo tabelo takrat, kadar moramo shraniti večjo količino podatkov v spremenljivke. Namesto, da bi deklarirali vsako spremenljivko posebej, raje uporabimo tabelo. Celotno deklaracijo opravimo zelo hitro (ponavadi ena vrstica kode), dostop do posameznih podatkov je pa tudi preprost.

/* primer polnjenja tabele v programskem jeziku C */
int i, polje[10];
for (i=0; i<10; i++)
  polje[i]=5;

Kadar imamo večrazsežna polja, uporabimo gnezdene zanke.

/* primer polnjenja 2-d polja v programskem jeziku C */ 
int i,j, polje[10][10];
for(i=0;i<10;i++)
{
 for (j=0;j<10;j++)
    polje[i][j]=5; 
}