Kaokoland

Meje Kaokoland bantustana

Kaokoland je področje v severni Namibiji, v Kaokoveldu. To je eno izmed najbolj divjih in najmanj poseljenih območjih v Namibiji, z gostoto prebivalstva ene osebe na vsak 2 km², kar je 1/4 nacionalnega povprečja. Najbolj zastopana etnična skupina so ljudstvo Himba, ki predstavlja približno 5.000 od skupnih 16.000 prebivalcev Kaokolanda. Glavno naselje Kaokolanda je mesto Opuwo.

Kaokoland je bil v času apartheida bantustan Južne Zahodne Afrike. Predvidena je bila sicer ustanovitev samouprave ljudstvu Himba, a vlada tega nikoli ni realizirala. Tako kot druga območja v jugozahodni Afriki, je bil tudi Kaokoland bantustan ukinjen maja 1989, na začetku prehoda Namibije k neodvisnosti. Kaokoland je ostal neformalno ime za geografsko območje.

Geografija

Kamnita puščava v Kaokolandu

Območje Kaokoland se razteza od juga na sever od reke Hoanib do reke Kunene (ki je tudi meja med Namibijo in Angolo). To je v veliki meri gorata pokrajina, na severu v pogorju Baynes doseže največjo višino 2039 m. Druga pomembna gorovja Kaokolanda so pogorje Otjihipa (na severu) in pogorje Hartmann (na vzhodu). Zemljišče je v glavnem suho in kamnito, predvsem na jugu, kjer meji na puščavo Namib, kljub temu, da ima več rek, kot tudi slapove. Najbolj impresivni slapovi Kaokolanda so Ruacana (120 m visoki, 700 m široki) in Slap Epupa, oba nastala na reki Kunene. Severni del Kaokolanda je bolj zelen, z vegetacijo v dolinah, kot sta Marienfluss in Hartmann.

Zgodovina

Pred kolonializmom so Kaokoland večinoma naseljevala ljudstva Ovambo, Nama in Herero. V drugi polovici 19. stoletja, je skupina Herero prečkala reko Kunene in se selila na sever v današnjo Angolo, in se povezala z Bušmani v južni Angoli. Današnje ljudstvo Himba izvirajo iz te angolske skupine Herero. Leta 1884 je Kaokoland postala del Nemške Jugozahodne Afrike in namibijski Herero so bistveno spremenili svoje navade in kostume, ki so posledica nemškega vpliva. Po prvi svetovni vojni je Južna Afrika prejela mandat Društva narodov za upravljanje ozemlja Namibije, ki je postala praktično provinca Južne Afrike. Južna Afrika je tudi v Namibiji uporabljala načelo apartheida, vključno z oblikovanjem različnih bantustanov (rezervatov) za različne afriške etnične skupine. Kaokoland je bil določen kot bantustan za ljudstvo Himba, ki se je leta 1920 vrnilo iz Angole v Namibijo. Kljub skromni populaciji, je Kaokoland boj za neodvisnost Namibije močno prizadel in še posebej tako imenovana "bush vojna", ko so se borili čez mejo z Angolo.

Ljudstvo Himba

Ženska predstavnica ljudstva Himba

Ljudstvo Himba so potomci skupine Herero, ki so bili izoliran od ostalih v 19. stoletju. Medtem ko je ljudstvo Herero kasneje doživelo nemško oblast in drastično spremenilo svoj način življenja, kot tudi svoje kostume, so Himbe ohranili večino svojih tradicionalnih, nomadskih in pastoralnih navad. V zadnjem času stiki med Himbami in zahodnimi turisti postajajo vse bolj in bolj pogosti, zlasti v najbolj enostavno dostopnem območju Kaokolanda (npr. okolica Opuwa). To je delno vplivalo na njihovo kulturo, vendar so Himbe v bistvu ostali zvest svoji tradiciji.

Živalstvo

Živalstvo v Kaokolandu je zaradi divjega lova v 1970-ih in med letoma 1977 in 1982 utrpelo hude izgube, vendar že okreva. Tu živijo razne puščavske vrste, predvsem pomembna populacija slonov, ki so včasih razvrščeni kot različni kot podvrste afriških slonov, zaradi svojih krajših nog in posebnega, puščavi prilagojenega vedenja. Imajo daljše noge, večje podplate in neverjetno sposobnost, da zdržijo obdobja suše. Črede na tem področju so še vedno ločene od drugih slonjih čred v Namibiji in zdi se, da so drugačni samo zato, ker jedo manj kot sloni, ki živijo v področjih z več bogate hrane, kot so narodni park Etosha, Caprivi pas in regija Chobe v Bocvani.

Ti sloni so resnično mojstri preživetja, saj obvladujejo območje tri tisoč kvadratnih kilometrov in redno potujejo do dvesto kilometrov daleč v iskanju vode. Pijejo le vsake tri ali štiri dni, v primerjavi s sloni v Etoshi, ki popijejo do dvesto litrov vode na dan. Prav tako se zdi, da so bolj okoljsko osveščeni od drugih slonov. Za razliko od drugih slonov, puščavi prilagojeni sloni redko prevračajo drevesa, lomijo veje ali trgajo lubje, kot da bi vedeli, da bi to ogrozilo njihovo hrano.

Črni nosorogi so izginili na območju v letu 1983, vendar so bili ponovno naseljeni. V Kaokolandu najdemo tudi druge vrste kot so različne antilope (oriks, kudu), skokonoga gazela, noj, žirafa in gorska zebra.

Turizem in promet

Gore v Kaokolandu

Po koncu bush vojne je Kaokoland postal turistična destinacija Namibije, zaradi njegove bližine narodnemu parku Etosha (na jugu), neokrnjeni naravi (z več možnostmi za rafting in pohodništvo) in priložnost za obisk tradicionalnih vasi ljudstva Himba. Pomembnejše lokacije v območju so slap Epupa, Sesfontein, vasi Himba in Ondurusa Rapids.

Kaokoland je ena izmed najbolj divjih regij Južne Afrike, z zelo malo cestami in objekti. Edina pot, ki je dostopna brez 4WD vozila povezuje Sesfontein in Opuwo. Številne ceste v Kaokolandu so pogosto v zelo slabem stanju in so lahko izziv tudi za 4WD, še posebej v deževnem obdobju. Večina storitev kot so trgovine, bolnišnice, garaža in drugo, je le v Opuwo.

Zunanje povezave

• Kaokoland at namibian.org