Mednarodni filmski festival v Berlinu: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m Bot: Popravljanje preusmeritev
slog, pnp, --seznam dobitnikov zlatega medveda (sedaj v ločenem članku)
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Mednarodni filmski festival v Berlinu (Berlinale)''' je festival A-kategorije, torej mednarodni [[filmski festival]] s tekmovalnim programom. Poleg festivalov v [[Filmski festival v Cannesu|Cannesu]] in [[Beneški filmski festival|Benetkah]] velja za enega od treh najpomembnejših filmskih festivalov na svetu.
'''Mednarodni filmski festival v Berlinu''' ('''Berlinale''') je festival A-kategorije, torej mednarodni [[filmski festival]] s tekmovalnim programom. Poleg festivalov v [[Filmski festival v Cannesu|Cannesu]] in [[Beneški filmski festival|Benetkah]] velja za enega od treh najpomembnejših filmskih festivalov na svetu.


Berlinale vsako leto obišče okoli 20.000 medijskih strokovnjakov iz več kot 70 [[država|držav]]. Prav tako visoko je število prijavljenih filmov - leta [[2004]] se je za projekcijo na festivalu potegovalo več kot 3.000 [[film]]ov. Od leta [[2002]] dalje spada festival pod pristojnost Zvezne republike Nemčije, torej ne črpa več iz deželne blagajne [[Berlin]]a.
Berlinale vsako leto obišče okoli 20.000 medijskih strokovnjakov iz več kot 70 držav. Prav tako visoko je število prijavljenih filmov - leta 2004 se je za projekcijo na festivalu potegovalo več kot 3.000 [[film]]ov. Od leta 2002 dalje spada festival pod pristojnost Zvezne republike Nemčije, torej ne črpa več iz deželne blagajne [[Berlin]]a.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Prvi '''Berlinale''' so priredili leta [[1950]]. Do leta [[1978]] je potekal poleti, od takrat naprej ima termin februarja. Na to je vplivala želja po projekciji čim več svetovnih [[premiera (razločitev)|premier]] filmov. Kajti velja pravilo, da lahko posamezen film nastopi le na enem od ''treh velikih festivalov''. Torej le v Berlinu, Benetkah ali Cannesu.
Prvi Berlinale so priredili leta 1950. Do leta 1978 je potekal poleti, od takrat naprej ima termin februarja. Na to je vplivala želja po projekciji čim več svetovnih [[Premiera (dogodek)|premier]] filmov. Kajti velja pravilo, da lahko posamezen film nastopi le na enem od ''treh velikih festivalov''. Torej le v Berlinu, [[Beneški filmski festival|Benetkah]] ali [[Filmski festival v Cannesu|Cannesu]].


Iniciator filmskega festivala je bil [[Oscar Martay]], predstavnik [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriške vojske]], ki je bil pristojen za kontrolo filmske industrije v Berlinu. Martay je tudi priskrbel denarna sredstva iz virov ameriške vojske, ki so omogočila prva leta festivala. Prvi Berlinale je imel slogan »''Izložbeno okno svobodnega sveta''« - [[6. junij]]a [[1951]] ga je otvoril prvi ameriški film [[Alfred Hitchcock|Alfreda Hitchcocka]], ''Rebecca''.
Iniciator filmskega festivala je bil [[Oscar Martay]], predstavnik [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriške vojske]], ki je bil pristojen za kontrolo filmske industrije v Berlinu. Martay je tudi priskrbel denarna sredstva iz virov ameriške vojske, ki so omogočila prva leta festivala. Prvi Berlinale je imel slogan »''Izložbeno okno svobodnega sveta''« - 6. junija 1951 ga je otvoril prvi ameriški film [[Alfred Hitchcock|Alfreda Hitchcocka]], ''Rebecca''.


Prvi direktor filmskega festivala je postal filmski [[zgodovinar]] [[Alfred Bauer]], ki je po vojni deloval kot svetovalec [[britanska vojska|britanske vojske]]. Že od prvega festivala naprej se podeljuje ''Zlati medved'' za najboljši [[film|celovečerni film]]. Koncept [[kip]]ca je delo [[kipar]]ke [[Renée Sintenis]]. Vendar so prve Zlate medvede podeljevali kot nagrade občinstva, na podelitev torej ni vplivala žirija.
Prvi direktor filmskega festivala je postal filmski [[zgodovinar]] [[Alfred Bauer]], ki je po vojni deloval kot svetovalec [[britanska vojska|britanske vojske]]. Že od prvega festivala naprej se podeljuje [[zlati medved]] za najboljši celovečerni film. Koncept [[kip]]ca je delo kiparke [[Renée Sintenis]]. Vendar so prve zlate medvede podeljevali kot nagrade občinstva, na podelitev torej ni vplivala žirija.


Leta [[1955]] se je to spremenilo. Takrat je ''Mednarodno združenje filmskih producentov'' [[Fédération Internationale des Associations de Producteurs de Films|FIAPF]] Berlinale tudi uradno kategoriziralo kot festival A kategorije. K dolžnostim takega tipa festivala spada tudi imenovanje mednarodne žirije, ki tako od leta [[1956]] naprej podeljuje Zlate in Srebrne medvede. Berlinale je predvsem znan po velikem številu obiskovalcev in [[zvezdnik]]ov.
Leta 1955 se je to spremenilo. Takrat je [[Mednarodno združenje filmskih producentov]] (FIAPF) Berlinale tudi uradno kategoriziralo kot festival A kategorije. K dolžnostim takega tipa festivala spada tudi imenovanje mednarodne žirije, ki tako od leta 1956 naprej podeljuje zlate in [[srebrni medved|srebrne medvede]]. Berlinale je predvsem znan po velikem številu obiskovalcev in zvezdnikov.


Korenite spremembe so nastopile konec [[1960.|šestdesetih]] let prejšnjega stoletja zaradi [[hladna vojna|hladne vojne]] in družbenih sprememb. Tako je film ''[[O.K.]]'' režiserja [[Michael Verhoeven|Michaela Verhoevena]] leta [[1970]] dvignil toliko prahu, da je žirija odstopila in prekinila tekmovalni program. Leta [[1971]] pa se je v festival integriral tudi ''Mednarodni forum mladega filma'', ki se posveča filmom mladih ustvarjalcev ter progresivnim izdelkom. [[Politika]] takratnega predsednika vlade [[Willy Brandt|Willyja Brandta]] je poskrbela za prvo projekcijo nekega sovjetskega [[film leta|filma leta]] ([[1974]]) ter prvo projekcijo filmskega izdelka iz Nemške demokratične republike ([[1975]]).
Korenite spremembe so nastopile konec [[1960.|šestdesetih]] let prejšnjega stoletja zaradi [[hladna vojna|hladne vojne]] in družbenih sprememb. Tako je film ''[[O.K.]]'' režiserja [[Michael Verhoeven|Michaela Verhoevena]] leta 1970 dvignil toliko prahu, da je žirija odstopila in prekinila tekmovalni program. Leta 1971 pa se je v festival integriral tudi ''Mednarodni forum mladega filma'', ki se posveča filmom mladih ustvarjalcev ter progresivnim izdelkom. Politika takratnega predsednika vlade [[Willy Brandt|Willyja Brandta]] je poskrbela za prvo projekcijo nekega sovjetskega filma leta (1974) ter prvo projekcijo filmskega izdelka iz Nemške demokratične republike (1975).


Leta [[1976]] je postal direktor festivala filmski [[novinarstvo|publicist]] [[Wolf Donner]], ki festival korenito posodobil - vpeljal je tudi nov têrmin za festival. Eden od razlogov za novi termin je tudi sprememba termina filmske tržnice (danes: ''European Film Market''), ki se pozimi manj križa z ostalimi filmskimi tržnicami. Poleg tega so prvič organizirane dodatne sekcije, na primer ''Nemški film'', ''Otroški filmski festival'' in ''Panorama''. Leta je [[1979]] direktor postal [[Moritz de Hadeln]]. V čas njegovega vodenja sodi tudi premestitev festivalske centrale na [[Potsdamer Platz]].
Leta 1976 je postal direktor festivala filmski [[novinarstvo|publicist]] [[Wolf Donner]], ki festival korenito posodobil - vpeljal je tudi nov têrmin za festival. Eden od razlogov za novi termin je tudi sprememba termina filmske tržnice (danes: ''European Film Market''), ki se pozimi manj križa z ostalimi filmskimi tržnicami. Poleg tega so prvič organizirane dodatne sekcije, na primer ''Nemški film'', ''Otroški filmski festival'' in ''Panorama''. Leta 1979 je direktor postal [[Moritz de Hadeln]]. V čas njegovega vodenja sodi tudi premestitev festivalske centrale na [[Potsdamer Platz]].


Od leta [[2001]] naprej vodi Berlinale [[politične znanosti|politolog]] in [[menedžment|menedžer]] [[Dieter Kosslick]]. Do sedaj je uveljavil novo sekcijo ''Perspektiva: nemški film'' ter leta [[2003]] prvič priredil ''Berlinale Talent Campus'', kjer se vsako leto predstavijo mladi, še neuveljavljeni filmski igralci in igralke. Leta [[2005]] je na tem zboru igralcev sodelovala [[Aleksandra Balmazović]], leta [[2006]] pa [[Iva Krajnc|Iva Kranjc]].
Od leta 2001 naprej vodi Berlinale [[politične znanosti|politolog]] in [[menedžment|menedžer]] [[Dieter Kosslick]]. Do sedaj je uveljavil novo sekcijo ''Perspektiva: nemški film'' ter leta 2003 prvič priredil ''Berlinale Talent Campus'', kjer se vsako leto predstavijo mladi, še neuveljavljeni filmski igralci in igralke. Leta 2005 je na tem zboru igralcev sodelovala [[Aleksandra Balmazović]], leta 2006 pa [[Iva Krajnc|Iva Kranjc]].


<gallery>
<gallery>
Vrstica 30: Vrstica 30:
== Sekcije ==
== Sekcije ==
=== Tekmovalni program ===
=== Tekmovalni program ===
Tekmovalni program predstavlja osrednji del festivala, kjer se celovečerni filmi potegujejo za Zlatega ter Srebrne medvede. V tekmovalnem programu lahko nastopijo le filmi, ki so bili dokončani v zadnjih 12 mesecih pred pričetkom festivala. Dodaten pogoj je, da še niso bili prikazani izven matičnih držav. Nagrade podeljuje mednarodna žirija (leta 2006 jo je na primer vodila britanska igralka [[Charlotte Rampling]]). Edini slovenski film od osamosvojitve naprej, ki je bil uvrščen v ta prestižni program, so [[Rezervni deli]] (2003) režiserja [[Damjan Kozole|Damjana Kozoleta]].
Tekmovalni program predstavlja osrednji del festivala, kjer se celovečerni filmi potegujejo za Zlatega ter Srebrne medvede. V tekmovalnem programu lahko nastopijo le filmi, ki so bili dokončani v zadnjih 12 mesecih pred pričetkom festivala. Dodaten pogoj je, da še niso bili prikazani izven matičnih držav. Nagrade podeljuje mednarodna žirija (leta 2006 jo je na primer vodila britanska igralka [[Charlotte Rampling]]). Edini slovenski film od osamosvojitve naprej, ki je bil uvrščen v ta prestižni program, so ''[[Rezervni deli]]'' (2003) režiserja [[Damjan Kozole|Damjana Kozoleta]].


=== Mednarodni forum mladega filma ===
=== Mednarodni forum mladega filma ===
Vrstica 36: Vrstica 36:


=== Retrospektive ===
=== Retrospektive ===
Prva [[retrospektiva (roman)|retrospektiva]] je bila prirejena leta [[1977]]. Poleg osrednje retrospektive se vsako leto priredi tudi t.i. ''Hommage''. Retrospektive se običajno ukvarjajo z določenimi [[žanr]]i ali obdobji, hommagi z določenimi avtorji ali igralkami/igralci.
Prva [[retrospektiva (roman)|retrospektiva]] je bila prirejena leta 1977. Poleg osrednje retrospektive se vsako leto priredi tudi t.i. ''Hommage''. Retrospektive se običajno ukvarjajo z določenimi [[žanr]]i ali obdobji, hommagi z določenimi avtorji ali igralkami/igralci.


=== Panorama ===
=== Panorama ===
Vrstica 42: Vrstica 42:


=== Otroški filmski festival/14plus ===
=== Otroški filmski festival/14plus ===
Vsako leto prikaže mednarodni izbor aktualnih celovečernih in kratkih filmov za otroke. Med filmi enajstčlanska otroška [[žirija]] izbere po enega dobitnika ''Steklenega medveda'' za najboljši celovečerni oziroma kratki film. Poleg tega dodatna strokovna mednarodna žirija podeli tudi nagrado Nemškega združenja prijateljev mladine. Leta [[2003]] so prvič priredili tudi posebno mladinsko sekcijo, imenovano '''14plus'''. Steklenega medveda za najboljšo celovečerno produkcijo podeli v tem primeru sedemčlanska žirija mladostnikov.
Vsako leto prikaže mednarodni izbor aktualnih celovečernih in kratkih filmov za otroke. Med filmi enajstčlanska otroška [[žirija]] izbere po enega dobitnika ''Steklenega medveda'' za najboljši celovečerni oziroma kratki film. Poleg tega dodatna strokovna mednarodna žirija podeli tudi nagrado Nemškega združenja prijateljev mladine. Leta 2003 so prvič priredili tudi posebno mladinsko sekcijo, imenovano ''14plus''. Steklenega medveda za najboljšo celovečerno produkcijo podeli v tem primeru sedemčlanska žirija mladostnikov.


Otroški filmski festival letno obišče okoli 30.000 gledalcev. Neredno se organizirajo tudi retrospektive v tej sekciji.
Otroški filmski festival letno obišče okoli 30.000 gledalcev. Neredno se organizirajo tudi retrospektive v tej sekciji.


=== Berlinale Special ===
=== Berlinale Special ===
''Berlinale Special'' je del uradnega programa postala leta [[2004]]. V tem delu Berlinala se prikazujejo aktualni izdelki priznanih filmskih ustvarjalcev, kakor tudi filmske klasike in filmi, ki obravnavajo trenutno pereče probleme.
''Berlinale Special'' je del uradnega programa postala leta 2004. V tem delu Berlinala se prikazujejo aktualni izdelki priznanih filmskih ustvarjalcev, kakor tudi filmske klasike in filmi, ki obravnavajo trenutno pereče probleme.


=== European Film Market ===
=== European Film Market ===
''European Film Market'' ([[EFM]]) je naslednik nekdanje filmske tržnice. V okviru EFM-a se vsako leto organizira okoli 600 projekcij 400 prijavljenih filmov.
''European Film Market'' (EFM) je naslednik nekdanje filmske tržnice. V okviru EFM-a se vsako leto organizira okoli 600 projekcij 400 prijavljenih filmov.


=== Perspektiva: nemški film ===
=== Perspektiva: nemški film ===
Vrstica 57: Vrstica 57:
=== Druge prireditve na Berlinalu ===
=== Druge prireditve na Berlinalu ===
* [[Berlinale Talent Campus]]
* [[Berlinale Talent Campus]]
* ''Nemški film''
* Nemški film
* kratki filmi se prikazujejo v okviru tekmovalnega programa ter programa ''Panorama'' in ''Otroškega filmskega festivala'' ter ''14plus''.
* kratki filmi se prikazujejo v okviru tekmovalnega programa ter programa ''Panorama'' in ''Otroškega filmskega festivala'' ter ''14plus''.
* '''Berlinale - poletne noči'''
* Berlinale - poletne noči


== Nagrade, priznanja ==
== Nagrade, priznanja ==
Vrstica 73: Vrstica 73:
* [[Velika nagrada Nemškega združenja prijateljev mladine]] - Otroški filmski festival
* [[Velika nagrada Nemškega združenja prijateljev mladine]] - Otroški filmski festival
* [[Dialogue en perspective]] - Perspektiva: nemški film
* [[Dialogue en perspective]] - Perspektiva: nemški film

== Zlati medvedi (izbor) ==
{| class="wikitable"
! width=40 | Leto
! width=150 | Film
! width=150 | Režiser
! width=80 | Država
|-----
| [[2006]] || ''[[Grbavica (film)|Grbavica]]'' || [[Jasmila Žbanić]] || [[Bosna in Hercegovina|BiH]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Hrvaška]]
|-----
| [[2004]] || ''[[Z glavo ob zid]]'' || [[Fatih Akın]] || [[Nemčija]], [[Turčija]]
|-----
| [[2001]] || ''[[Intimnost]]'' || [[Patrice Chéreau]] || [[Francija]]
|-----
| [[2000]] || ''[[Magnolija]]'' || [[Paul Thomas Anderson]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1998]] || ''[[Glavna postaja]]'' || [[Walter Salles]] || [[Brazilija]]
|-----
| [[1997]] || ''[[Ljudstvo proti Larryju Flyntu]]'' || [[Miloš Forman]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1994]] || ''[[V imenu očeta]]'' || [[Jim Sheridan]] || [[Irska]], [[Velika Britanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1991]] || ''Hiša smeha'' || [[Marco Ferreri]] || [[Italija]]
|-----
| [[1989]] || ''[[Rain Man]]'' || [[Barry Levinson]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1988]] || ''Rdeče žitno polje'' || [[Zhang Yimou]] || [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajska]]
|-----
| [[1987]] || ''[[Tema]]'' || [[Gleb Panfilov]] || [[Rusija]]
|-----
| [[1982]] || ''[[Poželenje Veronike Voss]]'' || [[Rainer Werner Fassbinder]] || [[Nemčija]]
|-----
| [[1979]] || ''[[David]]'' || [[Peter Lilienthal]] || [[Nemčija]]
|-----
| [[1976]] || ''[[Buffalo Bill in Indijanci]]'' || [[Robert Altman]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1975]] || ''[[Posvojitev]]'' || [[Márta Mészáros]] || [[Madžarska]]
|-----
| [[1973]] || ''Grom v daljavi'' || [[Satyajit Ray]] || [[Indija]]
|-----
| [[1971]] || ''Vrt Finzi Contini'' || [[Vittorio de Sica]] || [[Nemčija]]
|-----
| [[1969]] || ''Zgodnja dela'' || [[Želimir Žilnik]] || [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
|-----
| [[1965]] || ''[[Alphaville]]'' || [[Jean-Luc Godard]] || [[Francija]]
|-----
| [[1958]] || ''[[Divje jagode]]'' || [[Ingmar Bergman]] || [[Švedska]]
|-----
| [[1957]] || ''[[12 mož]]'' || [[Sidney Lumet]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1955]] || ''[[Podgane]]'' || [[Robert Siodmak]] || [[Nemčija]]
|-----
| [[1953]] || ''[[Plačilo za strah]]'' || [[Henri-Georges Clouzot]] || [[Francija]]
|-----
|}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 138: Vrstica 83:


[[Kategorija:Filmski festivali]]
[[Kategorija:Filmski festivali]]
[[Kategorija:Ustanove v Berlinu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1950]]

Redakcija: 09:36, 8. marec 2016

Mednarodni filmski festival v Berlinu (Berlinale) je festival A-kategorije, torej mednarodni filmski festival s tekmovalnim programom. Poleg festivalov v Cannesu in Benetkah velja za enega od treh najpomembnejših filmskih festivalov na svetu.

Berlinale vsako leto obišče okoli 20.000 medijskih strokovnjakov iz več kot 70 držav. Prav tako visoko je število prijavljenih filmov - leta 2004 se je za projekcijo na festivalu potegovalo več kot 3.000 filmov. Od leta 2002 dalje spada festival pod pristojnost Zvezne republike Nemčije, torej ne črpa več iz deželne blagajne Berlina.

Zgodovina

Prvi Berlinale so priredili leta 1950. Do leta 1978 je potekal poleti, od takrat naprej ima termin februarja. Na to je vplivala želja po projekciji čim več svetovnih premier filmov. Kajti velja pravilo, da lahko posamezen film nastopi le na enem od treh velikih festivalov. Torej le v Berlinu, Benetkah ali Cannesu.

Iniciator filmskega festivala je bil Oscar Martay, predstavnik ameriške vojske, ki je bil pristojen za kontrolo filmske industrije v Berlinu. Martay je tudi priskrbel denarna sredstva iz virov ameriške vojske, ki so omogočila prva leta festivala. Prvi Berlinale je imel slogan »Izložbeno okno svobodnega sveta« - 6. junija 1951 ga je otvoril prvi ameriški film Alfreda Hitchcocka, Rebecca.

Prvi direktor filmskega festivala je postal filmski zgodovinar Alfred Bauer, ki je po vojni deloval kot svetovalec britanske vojske. Že od prvega festivala naprej se podeljuje zlati medved za najboljši celovečerni film. Koncept kipca je delo kiparke Renée Sintenis. Vendar so prve zlate medvede podeljevali kot nagrade občinstva, na podelitev torej ni vplivala žirija.

Leta 1955 se je to spremenilo. Takrat je Mednarodno združenje filmskih producentov (FIAPF) Berlinale tudi uradno kategoriziralo kot festival A kategorije. K dolžnostim takega tipa festivala spada tudi imenovanje mednarodne žirije, ki tako od leta 1956 naprej podeljuje zlate in srebrne medvede. Berlinale je predvsem znan po velikem številu obiskovalcev in zvezdnikov.

Korenite spremembe so nastopile konec šestdesetih let prejšnjega stoletja zaradi hladne vojne in družbenih sprememb. Tako je film O.K. režiserja Michaela Verhoevena leta 1970 dvignil toliko prahu, da je žirija odstopila in prekinila tekmovalni program. Leta 1971 pa se je v festival integriral tudi Mednarodni forum mladega filma, ki se posveča filmom mladih ustvarjalcev ter progresivnim izdelkom. Politika takratnega predsednika vlade Willyja Brandta je poskrbela za prvo projekcijo nekega sovjetskega filma leta (1974) ter prvo projekcijo filmskega izdelka iz Nemške demokratične republike (1975).

Leta 1976 je postal direktor festivala filmski publicist Wolf Donner, ki festival korenito posodobil - vpeljal je tudi nov têrmin za festival. Eden od razlogov za novi termin je tudi sprememba termina filmske tržnice (danes: European Film Market), ki se pozimi manj križa z ostalimi filmskimi tržnicami. Poleg tega so prvič organizirane dodatne sekcije, na primer Nemški film, Otroški filmski festival in Panorama. Leta 1979 je direktor postal Moritz de Hadeln. V čas njegovega vodenja sodi tudi premestitev festivalske centrale na Potsdamer Platz.

Od leta 2001 naprej vodi Berlinale politolog in menedžer Dieter Kosslick. Do sedaj je uveljavil novo sekcijo Perspektiva: nemški film ter leta 2003 prvič priredil Berlinale Talent Campus, kjer se vsako leto predstavijo mladi, še neuveljavljeni filmski igralci in igralke. Leta 2005 je na tem zboru igralcev sodelovala Aleksandra Balmazović, leta 2006 pa Iva Kranjc.

  • Berlinale Palast 2007
    Berlinale Palast 2007
  • Kino International
    Kino International
  • Cubix Kino
    Cubix Kino
  • Delphi Filmpalast
    Delphi Filmpalast
  • Wim Wenders
    Wim Wenders
  • Sharon Stone
    Sharon Stone

Sekcije

Tekmovalni program

Tekmovalni program predstavlja osrednji del festivala, kjer se celovečerni filmi potegujejo za Zlatega ter Srebrne medvede. V tekmovalnem programu lahko nastopijo le filmi, ki so bili dokončani v zadnjih 12 mesecih pred pričetkom festivala. Dodaten pogoj je, da še niso bili prikazani izven matičnih držav. Nagrade podeljuje mednarodna žirija (leta 2006 jo je na primer vodila britanska igralka Charlotte Rampling). Edini slovenski film od osamosvojitve naprej, ki je bil uvrščen v ta prestižni program, so Rezervni deli (2003) režiserja Damjana Kozoleta.

Mednarodni forum mladega filma

Prireja se od leta 1971 naprej ter zajema predvsem družbeno-kritične filme. V okviru Foruma so se med drugim uveljavili režiserji Raoul Ruiz, Derek Jarman in Peter Greenaway. V tej sekciji so predvajani tudi filmi nekonvencionalnih formatov - na primer zelo dolge produkcije (npr. Taiga, Ulrike Ottinger, 8 ur 21 minut; Satantango, Bela Tarr, 7 ur 16 minut). Pomembno težišče sekcije pa je projekcija neevropskih filmov, predvsem neodvisnih, avantgardnih ter »neznanih« produkcij.

Retrospektive

Prva retrospektiva je bila prirejena leta 1977. Poleg osrednje retrospektive se vsako leto priredi tudi t.i. Hommage. Retrospektive se običajno ukvarjajo z določenimi žanri ali obdobji, hommagi z določenimi avtorji ali igralkami/igralci.

Panorama

Težišča te sekcije so umetniški filmi in avtorske produkcije. Vsi prikazani filmi v tej sekciji so svetovne ali evropske premiere. Letno se odvrti 18 celovečernih filmov. Pododdelki te sekcije so: Dokumenti, Panorama Special in Panorama: kratki filmi. Vsebinsko se sekcija osredotoča na filme, ki obravnavajo družbeno življenje v splošnem ali posebnem. Tradicionalno se tako odvrti recimo veliko filmov z gejevsko-lezbično tematiko.

Otroški filmski festival/14plus

Vsako leto prikaže mednarodni izbor aktualnih celovečernih in kratkih filmov za otroke. Med filmi enajstčlanska otroška žirija izbere po enega dobitnika Steklenega medveda za najboljši celovečerni oziroma kratki film. Poleg tega dodatna strokovna mednarodna žirija podeli tudi nagrado Nemškega združenja prijateljev mladine. Leta 2003 so prvič priredili tudi posebno mladinsko sekcijo, imenovano 14plus. Steklenega medveda za najboljšo celovečerno produkcijo podeli v tem primeru sedemčlanska žirija mladostnikov.

Otroški filmski festival letno obišče okoli 30.000 gledalcev. Neredno se organizirajo tudi retrospektive v tej sekciji.

Berlinale Special

Berlinale Special je del uradnega programa postala leta 2004. V tem delu Berlinala se prikazujejo aktualni izdelki priznanih filmskih ustvarjalcev, kakor tudi filmske klasike in filmi, ki obravnavajo trenutno pereče probleme.

European Film Market

European Film Market (EFM) je naslednik nekdanje filmske tržnice. V okviru EFM-a se vsako leto organizira okoli 600 projekcij 400 prijavljenih filmov.

Perspektiva: nemški film

Ta sekcija se posveča izključno aktualnim nemškim produkcijam - tako celovečernim igranim, kakor tudi dokumentarnim in eksperimentalnim filmom. Vsako leto se v ta namen izbere okoli 12 izmed 250 prijavljenih filmov.

Druge prireditve na Berlinalu

  • Berlinale Talent Campus
  • Nemški film
  • kratki filmi se prikazujejo v okviru tekmovalnega programa ter programa Panorama in Otroškega filmskega festivala ter 14plus.
  • Berlinale - poletne noči

Nagrade, priznanja

Glej tudi

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mednarodni_filmski_festival_v_Berlinu&oldid=4595516«