Pojdi na vsebino

Mednarodni filmski festival v Berlinu: Razlika med redakcijama

slog, pnp, --seznam dobitnikov zlatega medveda (sedaj v ločenem članku)
m (Bot: Popravljanje preusmeritev)
(slog, pnp, --seznam dobitnikov zlatega medveda (sedaj v ločenem članku))
'''Mednarodni filmski festival v Berlinu''' ('''Berlinale)''') je festival A-kategorije, torej mednarodni [[filmski festival]] s tekmovalnim programom. Poleg festivalov v [[Filmski festival v Cannesu|Cannesu]] in [[Beneški filmski festival|Benetkah]] velja za enega od treh najpomembnejših filmskih festivalov na svetu.
 
Berlinale vsako leto obišče okoli 20.000 medijskih strokovnjakov iz več kot 70 [[država|držav]]. Prav tako visoko je število prijavljenih filmov - leta [[2004]] se je za projekcijo na festivalu potegovalo več kot 3.000 [[film]]ov. Od leta [[2002]] dalje spada festival pod pristojnost Zvezne republike Nemčije, torej ne črpa več iz deželne blagajne [[Berlin]]a.
 
== Zgodovina ==
Prvi '''Berlinale''' so priredili leta [[1950]]. Do leta [[1978]] je potekal poleti, od takrat naprej ima termin februarja. Na to je vplivala želja po projekciji čim več svetovnih [[premieraPremiera (razločitevdogodek)|premier]] filmov. Kajti velja pravilo, da lahko posamezen film nastopi le na enem od ''treh velikih festivalov''. Torej le v Berlinu, [[Beneški filmski festival|Benetkah]] ali [[Filmski festival v Cannesu|Cannesu]].
 
Iniciator filmskega festivala je bil [[Oscar Martay]], predstavnik [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriške vojske]], ki je bil pristojen za kontrolo filmske industrije v Berlinu. Martay je tudi priskrbel denarna sredstva iz virov ameriške vojske, ki so omogočila prva leta festivala. Prvi Berlinale je imel slogan »''Izložbeno okno svobodnega sveta''« - [[6. junij]]ajunija [[1951]] ga je otvoril prvi ameriški film [[Alfred Hitchcock|Alfreda Hitchcocka]], ''Rebecca''.
 
Prvi direktor filmskega festivala je postal filmski [[zgodovinar]] [[Alfred Bauer]], ki je po vojni deloval kot svetovalec [[britanska vojska|britanske vojske]]. Že od prvega festivala naprej se podeljuje ''Zlati[[zlati medved'']] za najboljši [[film|celovečerni film]]. Koncept [[kip]]ca je delo [[kipar]]kekiparke [[Renée Sintenis]]. Vendar so prve Zlatezlate medvede podeljevali kot nagrade občinstva, na podelitev torej ni vplivala žirija.
 
Leta [[1955]] se je to spremenilo. Takrat je ''[[Mednarodno združenje filmskih producentov'' [[Fédération Internationale des Associations de Producteurs de Films|FIAPF]] (FIAPF) Berlinale tudi uradno kategoriziralo kot festival A kategorije. K dolžnostim takega tipa festivala spada tudi imenovanje mednarodne žirije, ki tako od leta [[1956]] naprej podeljuje Zlatezlate in Srebrne[[srebrni medved|srebrne medvede]]. Berlinale je predvsem znan po velikem številu obiskovalcev in [[zvezdnik]]ovzvezdnikov.
 
Korenite spremembe so nastopile konec [[1960.|šestdesetih]] let prejšnjega stoletja zaradi [[hladna vojna|hladne vojne]] in družbenih sprememb. Tako je film ''[[O.K.]]'' režiserja [[Michael Verhoeven|Michaela Verhoevena]] leta [[1970]] dvignil toliko prahu, da je žirija odstopila in prekinila tekmovalni program. Leta [[1971]] pa se je v festival integriral tudi ''Mednarodni forum mladega filma'', ki se posveča filmom mladih ustvarjalcev ter progresivnim izdelkom. [[Politika]] takratnega predsednika vlade [[Willy Brandt|Willyja Brandta]] je poskrbela za prvo projekcijo nekega sovjetskega [[film leta|filma leta]] ([[1974]]) ter prvo projekcijo filmskega izdelka iz Nemške demokratične republike ([[1975]]).
 
Leta [[1976]] je postal direktor festivala filmski [[novinarstvo|publicist]] [[Wolf Donner]], ki festival korenito posodobil - vpeljal je tudi nov têrmin za festival. Eden od razlogov za novi termin je tudi sprememba termina filmske tržnice (danes: ''European Film Market''), ki se pozimi manj križa z ostalimi filmskimi tržnicami. Poleg tega so prvič organizirane dodatne sekcije, na primer ''Nemški film'', ''Otroški filmski festival'' in ''Panorama''. Leta 1979 je [[1979]] direktor postal [[Moritz de Hadeln]]. V čas njegovega vodenja sodi tudi premestitev festivalske centrale na [[Potsdamer Platz]].
 
Od leta [[2001]] naprej vodi Berlinale [[politične znanosti|politolog]] in [[menedžment|menedžer]] [[Dieter Kosslick]]. Do sedaj je uveljavil novo sekcijo ''Perspektiva: nemški film'' ter leta [[2003]] prvič priredil ''Berlinale Talent Campus'', kjer se vsako leto predstavijo mladi, še neuveljavljeni filmski igralci in igralke. Leta [[2005]] je na tem zboru igralcev sodelovala [[Aleksandra Balmazović]], leta [[2006]] pa [[Iva Krajnc|Iva Kranjc]].
 
<gallery>
== Sekcije ==
=== Tekmovalni program ===
Tekmovalni program predstavlja osrednji del festivala, kjer se celovečerni filmi potegujejo za Zlatega ter Srebrne medvede. V tekmovalnem programu lahko nastopijo le filmi, ki so bili dokončani v zadnjih 12 mesecih pred pričetkom festivala. Dodaten pogoj je, da še niso bili prikazani izven matičnih držav. Nagrade podeljuje mednarodna žirija (leta 2006 jo je na primer vodila britanska igralka [[Charlotte Rampling]]). Edini slovenski film od osamosvojitve naprej, ki je bil uvrščen v ta prestižni program, so ''[[Rezervni deli]]'' (2003) režiserja [[Damjan Kozole|Damjana Kozoleta]].
 
=== Mednarodni forum mladega filma ===
 
=== Retrospektive ===
Prva [[retrospektiva (roman)|retrospektiva]] je bila prirejena leta [[1977]]. Poleg osrednje retrospektive se vsako leto priredi tudi t.i. ''Hommage''. Retrospektive se običajno ukvarjajo z določenimi [[žanr]]i ali obdobji, hommagi z določenimi avtorji ali igralkami/igralci.
 
=== Panorama ===
 
=== Otroški filmski festival/14plus ===
Vsako leto prikaže mednarodni izbor aktualnih celovečernih in kratkih filmov za otroke. Med filmi enajstčlanska otroška [[žirija]] izbere po enega dobitnika ''Steklenega medveda'' za najboljši celovečerni oziroma kratki film. Poleg tega dodatna strokovna mednarodna žirija podeli tudi nagrado Nemškega združenja prijateljev mladine. Leta [[2003]] so prvič priredili tudi posebno mladinsko sekcijo, imenovano '''14plus'''. Steklenega medveda za najboljšo celovečerno produkcijo podeli v tem primeru sedemčlanska žirija mladostnikov.
 
Otroški filmski festival letno obišče okoli 30.000 gledalcev. Neredno se organizirajo tudi retrospektive v tej sekciji.
 
=== Berlinale Special ===
''Berlinale Special'' je del uradnega programa postala leta [[2004]]. V tem delu Berlinala se prikazujejo aktualni izdelki priznanih filmskih ustvarjalcev, kakor tudi filmske klasike in filmi, ki obravnavajo trenutno pereče probleme.
 
=== European Film Market ===
''European Film Market'' ([[EFM]]) je naslednik nekdanje filmske tržnice. V okviru EFM-a se vsako leto organizira okoli 600 projekcij 400 prijavljenih filmov.
 
=== Perspektiva: nemški film ===
=== Druge prireditve na Berlinalu ===
* [[Berlinale Talent Campus]]
* ''Nemški film''
* kratki filmi se prikazujejo v okviru tekmovalnega programa ter programa ''Panorama'' in ''Otroškega filmskega festivala'' ter ''14plus''.
* '''Berlinale - poletne noči'''
 
== Nagrade, priznanja ==
* [[Velika nagrada Nemškega združenja prijateljev mladine]] - Otroški filmski festival
* [[Dialogue en perspective]] - Perspektiva: nemški film
 
== Zlati medvedi (izbor) ==
{| class="wikitable"
! width=40 | Leto
! width=150 | Film
! width=150 | Režiser
! width=80 | Država
|-----
| [[2006]] || ''[[Grbavica (film)|Grbavica]]'' || [[Jasmila Žbanić]] || [[Bosna in Hercegovina|BiH]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Hrvaška]]
|-----
| [[2004]] || ''[[Z glavo ob zid]]'' || [[Fatih Akın]] || [[Nemčija]], [[Turčija]]
|-----
| [[2001]] || ''[[Intimnost]]'' || [[Patrice Chéreau]] || [[Francija]]
|-----
| [[2000]] || ''[[Magnolija]]'' || [[Paul Thomas Anderson]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1998]] || ''[[Glavna postaja]]'' || [[Walter Salles]] || [[Brazilija]]
|-----
| [[1997]] || ''[[Ljudstvo proti Larryju Flyntu]]'' || [[Miloš Forman]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1994]] || ''[[V imenu očeta]]'' || [[Jim Sheridan]] || [[Irska]], [[Velika Britanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1991]] || ''Hiša smeha'' || [[Marco Ferreri]] || [[Italija]]
|-----
| [[1989]] || ''[[Rain Man]]'' || [[Barry Levinson]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1988]] || ''Rdeče žitno polje'' || [[Zhang Yimou]] || [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajska]]
|-----
| [[1987]] || ''[[Tema]]'' || [[Gleb Panfilov]] || [[Rusija]]
|-----
| [[1982]] || ''[[Poželenje Veronike Voss]]'' || [[Rainer Werner Fassbinder]] || [[Nemčija]]
|-----
| [[1979]] || ''[[David]]'' || [[Peter Lilienthal]] || [[Nemčija]]
|-----
| [[1976]] || ''[[Buffalo Bill in Indijanci]]'' || [[Robert Altman]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1975]] || ''[[Posvojitev]]'' || [[Márta Mészáros]] || [[Madžarska]]
|-----
| [[1973]] || ''Grom v daljavi'' || [[Satyajit Ray]] || [[Indija]]
|-----
| [[1971]] || ''Vrt Finzi Contini'' || [[Vittorio de Sica]] || [[Nemčija]]
|-----
| [[1969]] || ''Zgodnja dela'' || [[Želimir Žilnik]] || [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
|-----
| [[1965]] || ''[[Alphaville]]'' || [[Jean-Luc Godard]] || [[Francija]]
|-----
| [[1958]] || ''[[Divje jagode]]'' || [[Ingmar Bergman]] || [[Švedska]]
|-----
| [[1957]] || ''[[12 mož]]'' || [[Sidney Lumet]] || [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-----
| [[1955]] || ''[[Podgane]]'' || [[Robert Siodmak]] || [[Nemčija]]
|-----
| [[1953]] || ''[[Plačilo za strah]]'' || [[Henri-Georges Clouzot]] || [[Francija]]
|-----
|}
 
== Glej tudi ==
 
[[Kategorija:Filmski festivali]]
[[Kategorija:Ustanove v Berlinu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1950]]