Gioachino Rossini: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
m
vrnitev sprememb uporabnika 92.37.118.120 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pinky sl
m (vrnitev sprememb uporabnika 92.37.118.120 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pinky sl)
 
== Življenje in delo ==
Rossini se je rodil v glasbi naklonjeni družini, njegov oče je bil mestni [[hornist]] in [[trobentač]], sicer pa javni izklicevalec mestne hiše. Mati je bila [[pevec|pevka]] pri popotni skupini. Že kot otrok je z zaslužkom, ki ga je prejel s petjem v cerkvenem [[pevski zbor|zboru]], prispeval v družinski proračun. Najprej je študiral v Lugu in nato v [[Bologna|Bologni]] pri [[opat]]u Mattei. Leta 1806 se je vpisal na ''Liceo musicale'' v Bologni. Star deset let se je učil tudi čembalo. Sicer pa je v Bologni hodil na tečaj kontrapunkta, violončela in klavirja. Leta 1806 so ga sprejeli tudi na ''Accademio filharmonico''.
 
Z osemnajstimi leti je v [[Benetke|Benetkah]] izvedel svojo prvo opero buffo - ''La Cambiale di matrimonio'', ki je občinstvu takoj ugajala. V naslednjih petih letih je napisal šestnajst oper. Pri dvajsetih je z [[opera|opero]] ''Pietra del paragone'' osvojil [[Milano|milansko]] [[La Scala|Scalo]], pri enaindvajsetih letih pa je z opero ''Tancredi'' v [[Teatro La Fenice|Teatru Fenice]] izzval prvi rossinijevski ''[[delirij]]''. Njegovo slavno operno delo “[[Seviljski brivec]]” je prišlo na odrske deske gledališča Argentino v [[Rim]]u. Znana anekdota, da je operno [[partitura|partituro]] napisal v kratkem času trinajstih dni, je povsem verjetna, saj je znano, da je pogosto napisal tri do štiri opere dnevno.letno. Do konca leta 1822 je deloval kot hišni skladatelj impresarija in lastnika igralnice [[Domenico Barbaia|Barbaie]] v [[Neapelj|Neaplju]], smel pa je delati tudi za druge impresarije. Tam je spoznal pevko [[Isabella Colbran|Isabelo Colbran]], za katero je napisal nekaj opernih vlog. Z njo se je leta 1822 tudi poročil in odpotoval na gostovanje v London.
 
Deloval je še v Parizu, kjer je vodil ''Théatre Italien'' in od [[Bourboni|bourbonskega]] [[kralj]]a Charlesa X. prejel [[sinekura|sinekuro]] inšpektorja petja. V letih, ko je živel v Parizu, je napisal serijo oper, imenovanih ''dramma serio'', v katerih je iskal dramske resnice. S temi deli se je končal svet ''[[Belcanto|belcanta]]''. Vrhunec njegovega ustvarjanja je bila [[velika opera]] v [[francoščina|francoskem]] jeziku “[[Vilijem Tell]]”, uprizorjena 1829. To je njegova zadnja opera. Star sedemintrideset let se je tedaj odločil, da se povsem odpove pisanju oper. Po uspehu Viljema Tella je odpotoval v Bologno, kjer je režiral svoje opere v ''Teatro comunale''. Zaradi gmotnih interesov v času francoske revolucije se je vrnil v Pariz. Ludvik-Filip mu je ukinil rento in Rossini se je tožil celih pet let. Med tem ga je podpiral seviljski bankir Alexandre Aguado, ki ga je leta 1832 povabil v Madrid. Tam so ga sprejeli na dvoru, bogat prelat don Manuel Varela pa je naročil ''Stabat mater''.

Navigacijski meni