Pet zdravilnih zvokov

Vadba petih zdravilnih zvokov je znana v duhovnosti Life Technology mojstrice Aiping Wang Fülepp, kjer tovrstne vaje imenujejo »glasovne vaje« ali »zvočno-dihalne vaje«

Pet zdravilnih zvokov ali Vu dzi džue (kitajsko: 五字訣; pinjin: Wu Zi Jue, izgovorjeno kot Vu tsə đuə v pomenu »pet skrivnostnih zvokov«) je ena izmed oblik medicinskega čigunga, pri kateri z izbranim zvokom zdravimo sklope telesnih organov. Vadba teh zvokov lahko vključuje tudi z dihanjem usklajene drže rok.

Zgodovina

Po legendi naj bi pred tisočletji neki učitelj čigunga redno vadbo petih zdravilnih zvokov za pet elementov in s tem za organe, povezane s temi elementi, predpisal tedanjemu cesarju, ki je težko zadovoljil množico svojih žena, z redno vadbo pa naj bi si vladar okrepil svojo seksualno moč in si podaljšal življenje. Odtlej naj bi se znanje o teh glasovnih vajah do nedavnega kot skrivnost ohranjalo v cesarskem Prepovedanem mestu in sicer kot zvok »kong« za element zemlje, »šang« za element kovine in »ciao« za element vode, »džəng« za element lesa in »ü« za element ognja. V ohranjenih zgodovinskih virih je pet zdravilnih zvokov sprva opisanih kot pet glasbenih tonov in sicer »kung« predstavlja ton »do«, »šang« ton »re«, »džiao« ton »mi«, »džə« ton »so« in »ü« ton »la«. Med zaporedjem vaj, ki naj bi prišle iz Prepovedanega mesta in zaporedjem tonov torej obstaja popolno skladje. Takšno izvajanje petih zdravilnih zvokov najdemo v duhovnosti, ki jo je v Slovenijo prinesla mojstrica Aiping Wang.

Vseh pet zdravilnih zvokov je omenjenih že v knjigi Jue Ling, ki je bila napisana pred letom 240 pr.n.š, zvoki oziroma glasbeni toni pa so v skladu z doktrino petih elementov omenjeni kot »džiao« za element lesa, »džə« za element ognja, »kung« za element zemlje, »šang« za element kovine in »ü« za element vode. V začetku 1. stoletja pr.n.š. je vseh pet zvokov kot »kung«, »šang«, »džə«, »džiao« in »ü« v svoji knjigi omenil tudi astronom Sima Džjan. Čeprav si elementi sledijo v zaporedju zemlja – kovina – voda – les – ogenj, glasbene note pa kot »do – re- mi- (fa)–so- la«, so v obeh najstarejših zgodovinskih virih note s posameznimi zvoki povezane tako, da zaporedji nista povsem usklajeni.

Kasneje je pet zdravilnih zvokov vplivalo tudi na razvoj šestih zdravilnih zvokov. Formula za izgovorjavo šestih zdravilnih zvokov tako zaporedje »džiao, džə, kung, šang, ü« lahko uporablja za tone pri oblikovanju šestih zdravilnih glasov.

Posamezni zvoki

Pet zdravilnih zvokov ima svojo teoretično osnovo v tradicionalni kitajski medicini, ki med drugim zagovarja doktrino petih elementov in petih notranjih organov. Vsakemu od petih elementov naj bi tako pripadal posamezen ton oziroma zvok.

Po splošno razširjeni povezavi zvokov z elementi in po metodi vadbe petih zdravilnih zvokov, kakor jo poučuje dr. Zhi Gang Sha, so povezave med petimi elementi in petimi zdravilnimi zvoki sledeče:

Elementi	les	ogenj	zemlja	kovina	voda
Zdravilni zvok	Džiao(角)	Džə(徵) ali Džəng	Kong (宫)	Šang (商)	Ü (羽)
Glavni organ	jetra	srce	vranica	pljuča	ledvica
Stranski organ	žolčnik	tanko črevo	želodec	debelo črevo	sečni mehur
Specifični organi	oko	jezik	usta	nos	uho

V zdravilni metodi, ki jo je razvil dr.Zhi Gang Sha, se zgoraj omenjeno zaporedje uporablja tako, da tri do pet minut po tri do petkrat dnevno izgovarjamo zaporedje zvokov »džiao«, »džə«, »kung«, »šang« in »ü«, pri tem pa niso predpisane drže rok. Zanimivo je, da dr. Sha uporablja omenjeno zaporedje, hkrati pa uporablja zdravilne zvoke, ki sicer poosebljajo kitajska števila. Ker naj bi obstajale povzava med zvokoma »i« in »ü« kot zvokov, ki pripadata elementu ogenj, povezava med zvokoma »šang« in »san«, kot zvokov, ki pripadata elementu kovina, »džə« in »či« kot zvokov, ki pripadata elementu lesa, ter zvokov »džjao« in »džjo«, ki pripadata elementu vode, dr. Sha verjetno hkrati uporablja obe zaporedji petih zdravilnih zvokov, čeprav si med seboj nasprotujeta.

Čigong metoda Aiping Wang pozna uporabo zaporedja nekoliko drugače izgovorjenih zvokov »kong«, »šang«, »ciao«, »džəng« in »ü«, pri čemer se med vajami uporabljajo posebne drže rok, zvoke pa vadimo skupaj z dvema pomožnima zvokoma »tai« (汰»znebiti se« starih sporočil)in »šao« (捎 »dovesti« nova sporočila) in posamezen zvok s pomožnim zvokom običajno zapojemo po šestkrat. V tej metodi je pet zdravilnih zvokov poznanih tudi z imeni glasovne vaje oziroma zvočno-dihalne vaje, zaporedje in povezave z zvoki pa so sledeči:

Elementi	zemlja	kovina	voda	les	ogenj
Zdravilni zvok	Tai kong (汰宫) 6x Šao kong (捎宫) 6x	Tai šang (汰商) 6x, Šao šang (捎商) 6x	Tai ciao (汰角) 6x, Šao ciao (捎角) 6x	Tai džəng (汰徵) 6x, Šao džəng (捎徵) 6x	Tai ü (汰羽) 6x, Šao ü (捎羽) 6x
Glavni organ	vranica	pljuča	ledvica	jetra	srce
Stranski organ	želodec	debelo črevo	sečni mehur	žolčnik	tanko črevo
Specifični organi	usta	nos	uho	oko	jezik

Glej tudi

• Baduandžin
• Čigung
• Jidžindžing
• Šest zdravilnih zvokov
• Life Technology
• Tradicionalna kitajska medicina

Viri

• Liao, Yuqun (2011). Traditional Chinese Medicine. Cambridge University Press.
• Liu, Tianjun (2010). Chinese Medical Qigong.
• Marcus, Alon (2004). Foundations for Integrative Musculoskeletal Medicine: An East-West Approach. North Atlantic Books.
• Revija Srememba (1995). Brezovica, Cultura Europaea.
• Škratkov blog. (2011). Glasovne vaje: vadba glasnih zdravilnih zvokov. Objavljeno 17.04.2011. Internetni vir, pridobljeno 05.10.2014.
• Škratkov blog. (2014). Od kitajskih števil do petih zdravilnih zvokov. Objavljeno 05.07.2014. Internetni vir, pridobljeno 05.10.2014.
• Sha, Zhi Gang (2006). 'Soul Mind Body Medicine: A Complete Soul Healing System for Optimum Health and Vitality. New World Library. Novato, California.
• --(2012). Divine Healing Hands: Experience Divine Power to Heal You, Animals, and Nature, and to Transform All Life. Simon & Schuster.