Asuan: Razlika med redakcijama
m slog |
m pravopis |
||
| Vrstica 87: | Vrstica 87: | ||
'''Asuan''' (egiptovsko [[Arabščina|arabsko]] أسوان: Aswān, staroegipčansko Swenett, [[Koptščina|koptsko]] ⲥⲟⲩⲁⲛ: Souan, [[grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Συήνη}}: Syene) je mesto v južnem [[Egipt]]u in upravno središče Governorata Asuan. |
'''Asuan''' (egiptovsko [[Arabščina|arabsko]] أسوان: Aswān, staroegipčansko Swenett, [[Koptščina|koptsko]] ⲥⲟⲩⲁⲛ: Souan, [[grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Συήνη}}: Syene) je mesto v južnem [[Egipt]]u in upravno središče Governorata Asuan. |
||
Mesto |
Mesto, ki je pomembno trgovsko in turistično središče, stoji malo severno od [[Asuanski jez|Asuanskega jezu]] na vzhodni obali [[Nil]]a na njegovem prvem [[Katarakti na Nilu|katarakt]]u. V sodobno mesto je vključena nekoč ločena skupnost na otoku [[Elefantina]]. |
||
==Zgodovina== |
==Zgodovina== |
||
| Vrstica 93: | Vrstica 93: | ||
Asuan je starodavno staroegipčansko južno obmejno mesto Swenett. Njegovo ime izhaja verjetno iz imena egipčanske boginje z istim imenom.<ref name=Baines>Baines, John; Malek, Jaromir (marec 1983). ''Atlas of Ancient Egypt (Cultural Atlas)''. New York, NY: Facts On File Inc. str. 240. ISBN 9780871963345.</ref> [[Stari Grki]] so boginjo kasneje poistovetili z boginjo Ilitijo, [[Rimljani]] pa z boginjo Lucino. Starodavno ime mesta bi lahko izhajalo tudi iz egipčanskega simbola za trgovanje ali tržnico.<ref>Suʻād Māhir (1966). ''Muhafazat Al Gumhuriya Al Arabiya Al Mutaheda wa Asaraha al baqiah fi al asr al islamim''. Majlis al-Aʻlá lil-Shuʼūn al-Islāmīyah.</ref><ref>James Henry Breasted (1912). ''A History of Egypt, from the Earliest Times to the Persian Conquest''. Charles Scribner's Sons. str. 7.</ref> |
Asuan je starodavno staroegipčansko južno obmejno mesto Swenett. Njegovo ime izhaja verjetno iz imena egipčanske boginje z istim imenom.<ref name=Baines>Baines, John; Malek, Jaromir (marec 1983). ''Atlas of Ancient Egypt (Cultural Atlas)''. New York, NY: Facts On File Inc. str. 240. ISBN 9780871963345.</ref> [[Stari Grki]] so boginjo kasneje poistovetili z boginjo Ilitijo, [[Rimljani]] pa z boginjo Lucino. Starodavno ime mesta bi lahko izhajalo tudi iz egipčanskega simbola za trgovanje ali tržnico.<ref>Suʻād Māhir (1966). ''Muhafazat Al Gumhuriya Al Arabiya Al Mutaheda wa Asaraha al baqiah fi al asr al islamim''. Majlis al-Aʻlá lil-Shuʼūn al-Islāmīyah.</ref><ref>James Henry Breasted (1912). ''A History of Egypt, from the Earliest Times to the Persian Conquest''. Charles Scribner's Sons. str. 7.</ref> |
||
Staroegipčansko mesto je stalo polotoku na desnem (vzhodnem) bregu Nila tik pod prvim kataraktom. Nil je bil od svoje delte do Asuana ploven brez večjih ovir. |
Staroegipčansko mesto je stalo na polotoku na desnem (vzhodnem) bregu Nila tik pod prvim kataraktom. Nil je bil od svoje delte do Asuana ploven brez večjih ovir. |
||
V bližini mesta so bili [[kamnolom]]i, v katerih so lomili predvsem [[granit]] [[Sienit|sienit]]. Iz njega so klesali kolosalne kipe in obeliske in gradili svetišča in piramide. Sledovi kamnolomov so po več kot 3.000 letih še vidni. Stali so na obeh obalah Nila. Med njimi je bila od Siene do File vsekana 6,5 km dolga cesta. |
V bližini mesta so bili [[kamnolom]]i, v katerih so lomili predvsem [[granit]] [[Sienit|sienit]]. Iz njega so klesali kolosalne kipe in obeliske in gradili svetišča in piramide. Sledovi kamnolomov so po več kot 3.000 letih še vidni. Stali so na obeh obalah Nila. Med njimi je bila od Siene do File vsekana 6,5 km dolga cesta. |
||
Redakcija: 18:25, 13. februar 2016
Asuan أسوان | |
|---|---|
 Nil v Asuanu | |
  Asuan أسوان Položaj Asuana v Egiptu | |
| Koordinati: 24°05′20″N 32°53′59″E / 24.08889°N 32.89972°E | |
| Država |  Egipt |
| Governorat | Asuan |
| Nadm. višina | 194 m |
| Prebivalstvo (2012) | |
| • Skupno | 290.327 |
| Časovni pas | UTC+2 (EST) |
| Omrežna skupina | (+20) 97 |
Asuan (egiptovsko arabsko أسوان: Aswān, staroegipčansko Swenett, koptsko ⲥⲟⲩⲁⲛ: Souan, starogrško starogrško Συήνη: Syene) je mesto v južnem Egiptu in upravno središče Governorata Asuan.
Mesto, ki je pomembno trgovsko in turistično središče, stoji malo severno od Asuanskega jezu na vzhodni obali Nila na njegovem prvem kataraktu. V sodobno mesto je vključena nekoč ločena skupnost na otoku Elefantina.
Zgodovina
| ||||
| swnt.t | ||||
|---|---|---|---|---|
| Egipčanski hieroglifi |
Asuan je starodavno staroegipčansko južno obmejno mesto Swenett. Njegovo ime izhaja verjetno iz imena egipčanske boginje z istim imenom.[1] Stari Grki so boginjo kasneje poistovetili z boginjo Ilitijo, Rimljani pa z boginjo Lucino. Starodavno ime mesta bi lahko izhajalo tudi iz egipčanskega simbola za trgovanje ali tržnico.[2][3]
Staroegipčansko mesto je stalo na polotoku na desnem (vzhodnem) bregu Nila tik pod prvim kataraktom. Nil je bil od svoje delte do Asuana ploven brez večjih ovir.
V bližini mesta so bili kamnolomi, v katerih so lomili predvsem granit sienit. Iz njega so klesali kolosalne kipe in obeliske in gradili svetišča in piramide. Sledovi kamnolomov so po več kot 3.000 letih še vidni. Stali so na obeh obalah Nila. Med njimi je bila od Siene do File vsekana 6,5 km dolga cesta.
Asuan je bil tudi pomembna vojaška postojanka in trgovsko središče. V vsej zgodovini je bil garnizijsko mesto in carinska postaja, kjer so morale vse ladje, ki so plule proti severu ali proti jugu, plačati pristojbine in carine.
Okoli leta 330 n. št. je v Asuanu nameščena legija dobila iz Aleksandrije svojega škofa. Iz škofije se je kasneje razvila Sienska koptska dioceza.[4] Mesto so omenjali številni antični pisci, med njimi Herodot,[5] Strabon,[6] Štefan iz Bizanca,[7] Ptolemaj,[8] Plinij starejši,[9] in Vitruvij.[10] Omenja se tudi v Antoninovem itinerarju,[11] Ezekielovi knjigi, Izajevi knjigi[12] in Ibn Batutovi Rihli.
Asuan je bil zaradi svoje zemljepisne širine 24° 5′ 23″ severno zelo zanimiv za antične geografe. Bili so prepričani, da stoji neposredno pod Rakovim povratnikom in da ob poletnem sončnem obratu Sonce nanj sije pravokotno. Opazili so tudi, da na ta dan opoldne sonce odseva iz asuanskega vodnjaka. Podatke je izkoristil starogrški matematik in astronom Eratosten, ki je z merjenjem dolžine sence na isti dan v Aleksandriji prvi v zgodovini izračunal obseg Zemlje. Njegov izračun je bil izjemno točen: 40.074 km, se pravi da se je samo za 66 km ali 0,16 % razlikoval od njenega pravega obsega.
Nad Asuanom je bil Nil širok približno 650 m. Od tega obmejnega mesta do najbolj severne točke Egipta je dolg več kot 1.200 km. Na njem ni nobene ovire ali katarakta. Potovanje od Asuana do Aleksandrije je ob ugodnem vremenu trajalo 21 do 28 dni.
Sklici
- ↑ Baines, John; Malek, Jaromir (marec 1983). Atlas of Ancient Egypt (Cultural Atlas). New York, NY: Facts On File Inc. str. 240. ISBN 9780871963345.
- ↑ Suʻād Māhir (1966). Muhafazat Al Gumhuriya Al Arabiya Al Mutaheda wa Asaraha al baqiah fi al asr al islamim. Majlis al-Aʻlá lil-Shuʼūn al-Islāmīyah.
- ↑ James Henry Breasted (1912). A History of Egypt, from the Earliest Times to the Persian Conquest. Charles Scribner's Sons. str. 7.
- ↑ Dijkstra, J., Harm F.. Religious Encounters on the Southern Egyptian Frontier in Late Antiquity (AD 298-642).
- ↑ Herodot ii. 30.
- ↑ Strabon ii, str. 133; xvii, str. 797, seq.)
- ↑ Štefan iz Bizanca, s. v.)
- ↑ Ptolemaj vii. 5. § 15, viii. 15. § 15.
- ↑ (ii. 73. s. 75, v. 10. s. 11, vi. 29. s. 34)
- ↑ Vitruvij, De architectura, knjiga viii, poglavje ii. § 6.
- ↑ Antoninov itinerar, str. 164.
- ↑ Ezekiel 29:10, 30:6; Izaja 49:12.